Študentska rektorica

S 1. oktobrom bo rektorica Univerze v Ljubljani postala prof. dr. Andreja Kocijančič. V obeh krogih rektorskih volitev so jo izvolili predvsem študentje. V prvem krogu sta se poleg Kocijančičeve za rektorski stolček potegovala še sedanja prorektorja prof. dr. Ivan Leban in prof. dr. Matjaž Omladič. Pravico glasovanja so imeli vsi zaposleni na univerzi in 500 študentov elektorjev. Prvo kategorijo sestavljajo na univerzi zaposleni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. V drugi so študentke in študentje, ki jih poprej izberejo študentski sveti fakultet. Že prvi krog je nakazal, da bodo študentje igrali pomembno vlogo pri izbiri rektorja. Od zaposlenih se je volitev udeležilo le 1541 od 2531 upravičencev, od 500 študentov pa jih je volilo kar 426. Volilo je torej 60 odstotkov zaposlenih in kar 84 odstotkov študentskih elektorjev! Kocijančičeva je dobila 867 volilnih glasov, Leban 567, Omladič pa 486. V prvem krogu torej nobeden izmed kandidatov ni dobil potrebne absolutne večine. Zato je bil potreben še drugi krog; zanj sta se kvalificirala Kocijančičeva in Leban, izpeljan pa je bil na izredni seji Senata Univerze v Ljubljani 21. junija. Od 34 senatorjev se jih je seje udeležilo 32, za Kocijančičevo je glasovalo 19 senatorjev, za Lebana pa 11 senatorjev, dva glasova sta bila neveljavna. Med 34 senatorji je kar sedem predstavnikov študentov, in ti niso skrivali, da so volili enotno in da so z izbiro zelo zadovoljni.

Kocijančičeva o odločitvi študentov meni takole: "Odločili so se zame, ker sem jih prepričala, da trdno verjamem v nujnost prenove študijskih programov, ki naj postanejo primerljivi s programi sorodnih institucij v Evropi." Finalist Ivan Leban nad odločitvijo študentov pričakovano ni bil navdušen: "Konec koncev sem bil v močni konkurenci odličen drugi. Sem pa razočaran nad malce krivičnim sporočilom za javnost Študentskega sveta Univerze v Ljubljani 16. junija 2005, po prvem krogu volitev, iz katerega se je dalo razbrati, da bodo študenti v drugem krogu uporabili princip "demokratičnega centralizma". Poraz sem pričakoval, motijo me diskvalifikacije iz študentskega sporočila: razdrobljena univerza, togi in zastareli učni programi, napačen pristop k poučevanju, negotova prihodnost, neodločno vodenje univerze, vodenje brez vizije razvoja, in trditve, da univerza zaradi starega vodstva ne sodeluje z univerzami v mednarodnem prostoru in premalo vključuje študente v upravljanje." Poleg tega Leban meni, da bi v drugem krogu morala veljati enaka merila, isti način volitev, kar bi po njegovem vplivalo tudi na izid. Kmalu po končanem postopku je še povedal, da v ekipi nove rektorice ne bo sodeloval.

Prihodnost ljubljanske univerze

Volilni programi omenjenih kandidatov se, vsaj kar zadeva ustroj univerze, niso razlikovali, vsi so zagovarjali enovito, združeno Univerzo v Ljubljani. Seveda pa je bilo opaziti nekatere vsebinske razlike. Leban je v svojem programu poudarjal tradicionalne akademske vrednote, ki naj bi jih bilo na univerzi vse manj in manj. Prednost je dal svobodomiselnosti, človekovim pravicam, boju za mir in razorožitev, pravičnosti, sodelovanju, ljubezni in sočutju. Hkrati je obžaloval, da omenjene vrednote vse bolj zamenjujejo ekonomski vidiki, odličnost, zagotavljanje kakovosti, univerzitetni menedžment, kompetitivnost, konkurenčnost in tržne vrednote, podvržene ponudbi in povpraševanju. Bodoča rektorica Andreja Kocijančič je v programu zagovarjala kar nekaj vidikov, ki bi jih Leban ob morebitni izvolitvi postavil v ozadje. Poudarila je potrebo po tesnejšem povezovanju univerze z gospodarstvom, potrebo po zvišanju kakovosti izobraževalnih programov, po internacionalizaciji Univerze v Ljubljani ter po združevanju in povezovanju raziskovalnega dela, ki poteka na fakultetah.

Politično je bilo najzanimivejše seveda vprašanje, ali naj bo univerza razdeljena ali enotna. Kot rečeno, so vsi kandidati nasprotovali delitvi ljubljanske univerze na tri ločene enote oziroma kar na tri samostojne univerze. Na volitvah torej ni bilo kandidata, ki bi zagovarjal pogled sedanje vladajoče opcije in njenih strokovnjakov. Njihov prvi vladni glas, kadar gre za visoko šolstvo, je gotovo dr. Peter Jambrek. Vlada ga je februarja za šest let imenovala za vodjo Sveta za visoko šolstvo in pod njegovim vodstvom je omenjeni visokošolski svet že predlagal delitev ljubljanske univerze. Svet pa je svojemu predsedniku tudi že dovolil ustanovitev nove, zasebne pravne fakultete in tako naredil korak po poti razvoja visokega šolstva, ki jo predlaga prav predsednik sveta in predvideva ustanavljanje zasebnih fakultet in univerz, kar bi pomenilo tudi večjo konkurenco sedanjim trem univerzam, ki bi bile zato prisiljene opustiti nekatere "nerentabilne programe", ostala pa bi jim zgolj "zdrava jedra".

Kaj torej o kandidatih in o njihovih programih meni vodja Sveta za visoko šolstvo Peter Jambrek: "S precej zadrege moram povedati, da kandidatov ne poznam dovolj, niti njihovega programa, da bi vam znal odgovoriti." Predsednik Sveta za visoko šolstvo volitvam novega rektorja ni namenjal prav veliko pozornosti, o novi rektorici Andreji Kocijančič pa ima dobro mnenje: "Prof. Kocijančičevo poznam in cenim iz dveh obdobij: bila sva v približno istem času dijaka klasične gimnazije, tedaj se je pisala Golob in je hčerka mojega tedanjega profesorja latinščine in razrednika, profesorja Danila Goloba. Oba, očeta in hčerko, imam v lepem spominu. Tudi nekdanja klasična gimnazija je pač, vsaj zame, odlična referenca. Saj veste, odpravili so jo, ker naj bi bila 'elitistična' in 'meščanska'. Po malo manj kot pol stoletja sem prof. Kocijančičevo spet srečal kot stranka v postopku pred Svetom za visoko šolstvo, ki mu je predsedovala. Tudi iz tega časa so moje izkušnje dobre. Še posebej pa cenim, da je Svet za visoko šolstvo še v njenem mandatu konec leta 2004 pospešeno izdal soglasja za vrsto novih bolonjskih programov slovenskih fakultet."

Je pa Jambrek vendarle poudaril svojo že znano vizijo razvoja Univerze v Ljubljani, ki je precej drugačna, morda celo nasprotna viziji bodoče rektorice. Po njegovem naj bi ljubljanska univerza potrebovala vodstvo z vizijo in s pogumom za spremembe: "Skoraj ne dvomim, da bi se njeni profesorji in študentje bolje počutili in razvijali, če bi iz sedanje precej neurejene gmote fakultet nastalo troje notranje bolje povezanih sistemov ali kar univerz: družboslovna, naravoslovno-politehnična in umetniška. Ljubljanska univerza ali tri nove ljubljanske univerze potrebujejo - v svojem interesu in za svoj razvoj - tudi kooperativno konkurenco v podobi novih javnih in zasebnih univerz."

Nova rektorica Kocijančičeva o delu Sveta za visoko šolstvo pod Jambrekovim vodstvom: "Kolikor vem, je Svet za visoko šolstvo že sprejel sklep o ustanovitvi nove pravne fakultete. Sedaj sledi najpomembnejši del: sprejemanje programa, ki ga morajo potrditi eksperti. Kolikor vem, je največ pripomb prav na program in nosilce posameznih predmetov."

Kritike prejšnjega rektorja

Dosedanji rektor dr. Jože Mencinger se je sočasno z odločitvijo, da ne bo več kandidiral, odločil tudi, da na volitvah ne bo podprl nobenega izmed treh kandidatov. Prav tako ni želel podrobneje govoriti o njihovih programih, je pa izrazil zadovoljstvo, da so vsi trije odločni zagovorniki enotne in močne ljubljanske univerze. O kritikah njegovega dela in kritikah programa prof. Kocijančičeve, tudi o tistih, ki jih je izrekal Jambrek, pa Mencinger meni: "Kritiko zamerim le ljudem, ki so na univerzi vedrili tri desetletja ali več; zato so za njeno kakovost enako odgovorni kot kateri koli učitelj. Še posebno, če so na njej opravljali različne funkcije, na primer fakultetnega partijskega sekretarja. Sicer pa je njegovo zavzemanje za PFP čista poslovna odločitev, na kar kaže že njegova ocena intelektualnega vložka; ta naj bi bil vreden 240 milijonov tolarjev. Žalostno pri vsem je le, da Svet za visoko šolstvo to podpira oziroma se nikomur ne zdi nesprejemljivo, da šolo ustanavlja nekdo, ki mora kot predsednik Sveta za visoko šolstvo skrbeti za smotrn sistem visokega šolstva. Koga si je na rektorskem stolčku najbolj želela zdajšnja oblast, sicer ne vem, si pa gotovo želi ubogljivega rektorja."