lds / Nova generalna sekretarka

Pravzaprav ne, prvič mi je to omenil dva tedna pred svetom stranke. V pogovoru me je vprašal, ali bi sploh razmišljala v tej smeri.

Katere funkcije pa ste doslej že opravljali v stranki, da vas je opazil?

Bila sem članica sveta stranke, ves čas, odkar je prišlo do združitve z demokrati, saj sem prišla v stranko prav s to združitvijo. Sem podpredsednica ljubljanskega mestnega odbora, hkrati pa sem že drugi mandat v mestnem svetu.

Nekaj časa, takoj po združitvi, sem vodila tudi odbor za socialo. Sicer pa sem se nekajkrat izpostavila v svetu stranke, pri nekaterih temah, ki so se mi zdele pomembne.

Za katere teme gre?

Recimo za vatikanski sporazum ali način komuniciranja in sprejemanja odločitev v stranki.

Torej ne gre za to, da ste podobno kot Jelko Kacin predstavnica bivših demokratov znotraj stranke?

Ne, tega ne povezujem s tem.

V mestnem svetu ste v tistem delu LDS, ki ni ustanovil svoje frakcije. Kakšen je vaš odnos do Vike Potočnik in obeh podžupanov?

Viko Potočnik razumem. Razumem, da ji ni lahko. Vika je priletela na precej trda tla ob zgodbi o banki SIB. Vem, da je dopustila, da se je zgodila, verjetno pa ni ona kriva za to. Afera z banko SIB je pripeljala do tega, da so se zadeve začele drugače obračati. Vsi vedo, da je Vika v svojem mandatu naredila dosti dobrega. Če pogledam nazaj, kako smo začeli prvi mandat, kakšne so bile prve seje sveta ... Spravila je stvari v neko sodobno obliko, tudi upravo, kar je bila velika sprememba. Vika ni bila slaba županja, naredila pa je nekaj napak, ki so jo ogromno stale. Menim, da je bila banka SIB odločitev, ki je mogoče ni bilo dobro sprejeti. Verjetno bi se drugače odločila, če bi imela druge informacije, vendar jih ni imela. Izgubila je volitve za županjo, ostala pa je v svetniški skupini.

Naša podžupana sta bila izbrana in z naše strani imenovana popolnoma soglasno, tudi znotraj svetniške skupine. Nobenih nasprotovanj ni bilo. Kakšen je moj odnos do njiju? Vem, katera področja sta pokrivala. Vem, da je bilo ogromno dela, da sta veliko naredila. Je pa težko delati v razmerah, kakršne so, predvsem v zadnjih letih, ko se pri SD in županji pojavljajo težave. Začela je toliko 'solirati', da kot član ekipe, kot podžupan, težko funkcioniraš dobro. In ta poteza, ki smo jo potegnili, je taka zato, ker ni šlo več.

Druga stran trdi, da je nemogoče delovati z vami, ker ste razpadli na dva dela.

V mestnem svetu sta tako frakcija kot formalna skupina, ki je ostala, glasovali enako. Tukaj se nismo razhajali. Saj se ne moremo, ker vsebinsko sploh nimamo problemov. Težave imamo na neki drugi ravni, ne na vsebinski.

Kje pa so potem težave? Zakaj je prišlo do ustanovitve nove frakcije?

Na programski ravni stranke ne more biti bistvenih razlikovanj že zaradi profilacije posameznikov. Težave so nastale drugje, in sicer pri tem, kaj se je zgodilo po zboru, kjer je bilo izvoljeno novo vodstvo. So ljudje, ki preprosto niso mogli sprejeti Slavka Slaka kot predsednika mestne LDS. Niso mogli sprejeti tega, da so nekateri svoje funkcije izgubili. Mislim, da je problem bolj tukaj, na tej ravni, na programski in vsebinski ravni pa problema ni in ga ne more biti.

Vi ste sprejeli Slaka kot predsednika?

Jaz sprejem vsakega, ki je izvoljen demokratično.

Govori se, da je pripeljal nekaj sto prijateljev in zmagal.

Avtobusov, o katerih so govorili, ni bilo. To se lahko dokaže. Osebno imam načelo, da če je nekdo izvoljen demokratično, je to treba sprejeti ne glede na to, ali je moj ali ni moj. To je na vseh ravneh isto. Zgodba se je začela že s Petrom Jamnikarjem. Že tisto je bila napaka. Bil je izvoljen po volji ljudi in bi pač moral funkcionirati. Če nočemo imeti predsednika, kot je Slak, obstajajo neke formalne poti, kako izvoliš predsednika in ga zamenjaš.

Ne pa, da stranko prepoloviš zaradi tega ...

Mene osebno nobena frakcija ne moti, ker se mi zdi čisto logično, da so znotraj stranke različna mnenja. Tudi jaz sem znotraj stranke v Sivih panterjih, ki so ponavadi zelo kritični. Nikoli pa niste videli, da bi šli v javnost. Frakcija mora biti znotraj in se boriti znotraj stranke. Navzven nastopati samostojno, kot opozicija lastni stranki, pa ne gre.

Ali ljubljanska frakcija po odstopu podžupanov še obstaja?

Mislim, da se še dobivajo, da so povezani z nekimi programskimi dokumenti, ki so jih pripravili. Ampak njihov program se nikjer ne razlikuje od kakršnihkoli dosedanjih okvirov delovanja ali programskih razmišljanj stranke. Ni problem v gradivu. Problem je pač v tem, da so nezadovoljni. Nezadovoljni so z vodstvom stranke. Res pa je, da so imeli vse do tega zbora, do Slakove izvolitve, zelo dobre pozicije. Stane Pejovnik in Dunja Piškur sta bila podpredsednika, Janko Moederndorfer pa je bil vodja svetniške skupine. Potem pa izstopi ta ista svetniška skupina, ki ima v skupini večino, in reče, da je to zato, ker ne more več delati. Trdim, da bi se vse te stvari dale urediti znotraj.

Kaj naj bi se spremenilo v stranki z izvolitvijo Jelka Kacina? Ali mu bo uspela konsolidacija in kako bo vse to vplivalo na lokalne volitve?

Bistveno več nameravamo narediti pri povezavi centrale z lokalnimi odbori. Bistveno več bo obojestranske komunikacije. Bistveno več bo dela s članstvom oziroma z odbori na posameznih lokacijah. To je doslej v tej stranki precej šepalo. Kar je logično. Včasih ni bilo treba tako akcijsko delovati, kot moramo sedaj. Moramo se začeti boriti z drugih pozicij, na drug način. Pozicija stranke je druga, vodstvo je drugo. Bistveno je, da bo zelo okrepljeno delovanje stranke v povezavi z regijskimi in lokalnimi odbori. Trudimo se, da se že sedaj vedno udeležujemo zborov, debatiramo. Jelko Kacin je človek, ki zna hoditi okoli in povezovati. V tej zgodbi ga vidim uspešnega.

Kdo bo vaš kandidat za župana Ljubljane? Ste se pogovarjali o Zoranu Jankoviću?

To je zelo pomembno vprašanje. Z Jankovićem pa se nobeden iz tega vodstva še ni pogovarjal. Lahko, da bi bil uspešen na volitvah in da bi bil kot menedžer uspešen pri vodenju mesta, zame je mesto kljub vsemu projekt. Vprašanje pa je, kateri program ali katero opcijo bi podpiral in kako. Zdi se mi, da je LDS le tako velika in močna stranka, da mora imeti svojega županskega kandidata.

Teoretično bi torej to lahko bil tudi Janković?

Teoretično je lahko vsak, ki ni strogo vezan na nasprotne opcije. Ampak doslej se o tem še ni govorilo. Vemo, da je treba najpozneje po novem letu lansirati dobro ime. Se pa bojim, da to ne more biti več ženska. Kacin kot predsednik se zaveda, da je to ena bistvenih nalog, ki jo ima trenutno. Listo je mnogo lažje sestavljati pozneje, ko imaš ime kandidata za župana.

Jankovića vidim kot sposobnega menedžerja. Trdim, da bo treba mesto voditi na malo bolj sodoben menedžerski način. Z razmišljanjem ekonomistov, ki poznajo gibanja v gospodarstvu. To je prevelik projekt, da bi ga lahko vodil kdo, ki ne bo imel osnovnih predstav, kaj naj mesto bo in kako naj se razvija tudi gospodarsko. Mislim, da bistveno preveč govorimo o stadionu, to ni glavni problem Ljubljane. Problemi so drugi, čakajo nas pa še večji.

Kaj očitate aktualni županji?

Skupaj smo bili do pred nekaj dnevi, naredila pa je nekaj stvari, ki nikakor niso v prid racionalnemu razmišljanju, kako delati dobro za to mesto. Zamenjati na koncu ključne ljudi, ljudi, ki upravljajo s ključnimi sredstvi in ki tudi vodijo zelo zahtevne projekte, se mi zdi neodgovorno. Enkrat sem ji celo postavila vprašanje, kdo pa bo, če tako odstavljamo ljudi, te projekte vodil? Njen odgovor je bil, da bomo na razpisu dobili ljudi. Težko verjamem, da lahko v tako kratkem času izbereš pravega človeka. Meni se je zdela to menjava brez koncepta.

Po drugi strani pa je bilo devetdeset odstotkov afer v mestu povezanih z urbanistom Igorjem Jurančičem, ki ga je tudi zamenjala.

Če je to tako, in nesporno veliko je bilo kritik na delo tega oddelka, potem je bil čas kdaj prej, ko bi zadeve lahko smiselno izpeljala, sedaj pa jih ne more več. Ne spuščam se v kadrovanje nekega gospoda iz Celja, ampak vendar, če ti rečejo, da je bil obsojen ... Ga še videla nisem, niti srečala, menda je nadvse sposoben, ampak vse to so stvari, ki zahtevajo odgovore, zakaj si to naredil, kaj si s tem hotel in kako boš rešil. Teh odgovorov pa ni.

Še preden so začele zamenjave, so že bili neki očitki. Vi ste že pred dvema letoma razmišljali, da bi izstopili iz koalicije?

Takšnih razmišljanj do odstavitve direktorice mestne uprave Darje Glavaš ni bilo. Takrat se je začelo. Prvič smo videli, da je naredila neko samostojno potezo brez koncepta, brez pojasnila in brez racionalnih razlogov, ki bi jih lahko sprejeli. Glavaševa je bila sposobna. Vprašali smo jo, zakaj menja dobrega človeka. Odgovor je bil, zato ker sem se tako odločila in ker je bil dogovor tak, da ko ne bova mogli več sodelovati, bo šla. In Glavaševa je res šla.

Ljudje, ki poznajo mestno politiko, pravijo, da Danica Simšič ne vodi mesta, ampak da za njo stoji Metka Tekavčič.

V njihove notranje razmere se ne bi spuščala. Govori se tudi o drugih imenih, ki naj bi vodila mesto. Se pa Tekavčičeva pojavlja pri vseh projektih, ker je predsednica mestne SD in je aktivna v politiki.

Kaj mislite o nakupu in prodaji banke SIB?

To sta dve zgodbi. Zgodba prejšnjega in sedanjega mandata. Lahko je biti pameten za nazaj. Gotovo bodo tudi preiskave, ki še potekajo, vsaj upam, pokazale končno resnico, kaj je bilo s podatki, ali so bili podatki pravi ali so bili podatki prirejeni, da je prišlo do te odločitve o nakupu. Sedaj, ko vemo, kako je bilo, je jasno, da je bil nakup slaba odločitev. Kar se tiče prodaje, pa verjamem, da bi se lahko v drugačnih razmerah zadeve uredile drugače. Ampak takrat je bilo v mestnem svetu težko narediti karkoli drugega kot to, kar se je storilo.

Ali se ni banka SIB prepoceni prodala Novi Ljubljanski banki?

Nekateri nam to očitajo. Očitajo tudi, da se ni šlo v kakšne druge dogovore, ki bi prinašali določene odstotke. Ampak takrat je bila cela zadeva tako pregreta, da ni šlo drugače. Trdim tudi, da ni bilo na mestni upravi prave stroke za to področje. Če bi bila, tudi do nakupa ne bi prišlo.

Torej je bil nakup banke SIB napačna odločitev?

Odločitev je bila slaba zaradi izida. Ideja sama, ki jo je imela Vika, pa ni bila slaba. Ideja je bila, da bomo meščanom naredili hranilnico in banko ... Vprašanje je, kako ji je bilo predstavljeno, kaj kupuje. Gotovo, da ni vedela, da bo iz tega nastalo to, kar je. Povsem sem prepričana, da tudi ni dobila nobene provizije. Je pa res, da pozneje lahko presojaš, kaj bi naredil bolje.

Ali lahko slab imidž županje vpliva tudi na vaš volilni rezultat, ne glede na to, da ste izstopili iz koalicije?

Seveda se lahko to zgodi. Cela levosredinska opcija je v tej zgodbi. Res je, da se mi odmikamo, ker trdimo, da se sedaj stvari resnično vodijo napačno. Res je, da ljudje na cesti pravijo, da županje v naslednjih petdesetih letih ne bomo več imeli. Ampak z dobrim županskim kandidatom, s pravim programom, ki bo mogoče malo revidiran v tistih smereh, kjer bo treba zaščititi javno sfero, javno šolstvo, javni prostor in te stvari, ki so na udaru, bomo uspeli. Ljudje bodo morali videti, da gre tu za koncepte. Čisto preprosto, za to, kako bo živel vsak posameznik. Če ne bomo več imeli zdravstvenega doma, ampak sistem zasebnikov, koncesionarjev, bomo v drugačnem položaju, kot smo bili doslej.

Ali to pomeni, da bo Ljubljana bolj socialno mesto, kot bo Slovenija socialna država?

Vsekakor bomo ponudili to, da bi socialna varnost in javna mreža tako v zdravstvu kot v šolstvu ostali dostopni vsem. Pri privatizaciji teh zadev se lahko bistveno zmanjša dostopnost. Ljubljana lahko poskrbi za to in celo mora. Največ teh služb je tu. Tu so osredotočene za velik del Slovenije. Tudi če pustimo Klinični center in pogledamo samo šolstvo. To bodo zgodbe naslednjih nekaj let.

Torej mislite, da bo na lokalnih volitvah v Ljubljani še vedno potekala bitka med vami in SD, ne med vami in desnimi strankami?

Lahko se tako zgodi, čeprav je za to manj možnosti kot na prejšnjih lokalnih volitvah, ko je bilo to popolnoma jasno.

Ali vidite kakšnega kandidata za župana na desni strani, ki bi lahko igral vidno vlogo?

Teh imen, ki krožijo trenutno, se ne bojim.