Novica iz Bagdada

Denis Sarkić, Mladinin fotograf, je dobro obveščen reporter. Ker ob tem, da fotografira za Mladino, dela še za agencijo Associated Press, ima dobre kontakte tudi v širnem svetu. V nedeljo, 12. februarja, nek minut čez 13.00, je panično telefoniral. "Darko me je klical, iz Bagdada. Pravi, da je pri nas ptičja gripa. In da naj grem hitro naredit kakšno fotko." Darko je Zagrebčan, fotograf, dela za AP, in od časa do časa ga AP prestavi iz Zagreba. In mora v Bagdad. In potem iz Bagdada pošilja navodila, kaj bi veljalo fotografirati v podalpskem svetu. V Bagdadu bere agencijska poročila in ve, kaj se dogaja.

Denisa sem nazijal, da so njegovi podatki napačni, da pri nas ni nobene ptičje gripe, ker sem nekaj minut pred tem preverjal elektronsko pošto, Slovensko tiskovno agencijo, teletekst, radijska poročila, vse mogoče. Kaj ti je pa povedal Darko, sem vendarle vprašal. In je diktiral: ptičja gripa, bla bla, H5, bla bla, poroča evropska komisija, bla bla, labod, bla bla, vzorci gredo v Veliko Britanijo, bla bla, referenčni laboratorij. Hm. Očitno vedo globalne agencije več kot slovenska javnost.

Slovenska tiskovna agencija je novico o virusu ptičje gripe, odkritem v Sloveniji, objavila v nedeljo od 13.41. Ob tem se je sklicevala na bruseljsko sporočilo Evropske komisije. Pet minut kasneje je dr. Olga Zorman Rojs, izvedenka za viruse z nacionalnega veterinarskega inštituta, potrdila, da je v Sloveniji res odkrit virus ptičje gripe. Ob 14.57 je novico o ptičji gripi potrdila tudi slovenska veterinarska uprava. Ob pol štirih je STA objavila še sporočilo za javnost vladnega urada za informiranje. Ja, imamo ptičjo gripo. H5, labod, Maribor. Sorry, Denis. Še dobro, da poznamo Darkota, da nas pokliče iz Badgada in nam pove, kaj se dogaja.

Tudi stvari, ki so sledile, so nenavadno spominjale na Bagdad. Fotografije veterinarjev, ki skušajo zmrznjene labode izvleči iz Drave in so ob tem napravljeni v skafandre ter nosijo respiratorje, so nenadno spominjale na fotografije inšpektorjev, ki so pred leti v Iraku iskali orožje za množično uničevanje. Kemična orožja in takšne reči. Ali pa na izvedence, ki so iskali antraks. Ptičja gripa je nekaj takega kot antraks. Kot orožje za množično uničevanje. Je nekaj, kar najbolj spominja na terorista. Labod leti po zraku, čisto na slepo izprazni svoje črevesje, pa fekalna bomba pade na nič hudega slutečega mimoidočega. Tako kot stereotipni terorist tudi labod udari na slepo. Bodisi v množico bodisi na individualne tarče. Tako kot udarci stereotipnega terorista menda nimajo nobene logike, tudi ptičja gripa nima nobene logike. Tako kot se v ZDA na napade teroristov pripravljajo s svetlobnimi signali, zelenimi, oranžnimi in rdečimi opozorili, s tudi ob bregovih Drave postavili opozorilne table.

Zaradi ptičje gripe se je v 24 urah sestal svet za nacionalno varnost. Ukrepi so OK, le obveščanje je morda malo škripalo, je sklenil svet za nacionalno varnost. No, tole o obveščanju javnosti morda drži. Ampak ima svoje ozadje. Veterinarske oblasti v Bruslju in Ljubljani so bile bolj ali manj dogovorjene, da bosta bruseljska in ljubljanska vest udarili sinhronizirano, ob istem času. Ker pa je bila nedelja, je bruseljski uradnih menda nekoliko skrajšal delovnik, novico je frcnil v obtok nekoliko hitreje. In je lahko šel domov. Zato je lahko Darko ob Tigrisu za ptičjo gripo vedel hitreje kot Mariborčani, doma ob Dravi, okoli Koblerjevega zaliva, kjer so zmrzujočega laboda našli.

Ampak to, da se je sestal svet za nacionalno varnost, je v resnici nenavadno. Nenavadno zato, ker se je sestal, ko se je pojavil z virusi nasičen labod. Ni pa se sestal, denimo, ko je vlada sklenila, da pošlje vojake v Bagdad. In konec koncev, svet za nacionalno varnost se ni še nikoli ukvarjal s kolesarskimi stezami, pa je kolesarjenje vendarle bolj tvegano kot sprehajanje ob Dravi.

Zdaj jo torej imamo, ptičjo gripo. Najbrž je res zoprno, da se pojavila. In dobro je, da se veterinarji ukvarjajo s poginulo perjadjo. Opravljajo hvalevreden posel. Hkrati pa ima zgodba o ptičji gripi stranske politične učinke. Slovenija se ni spremenila zgolj v območje infekcijskega tveganja, pač pa tudi v območje strahu. Kaj če se za vogalom pokaže kak labod? Pa ob tem niti ne gre za to, da bo veterinarskim oblastem očitali, da pretiravajo. Ne gre za to. Gre zgolj za to, da je koristno vedeti, kakšni so stranski produkti epidemij. Tako kot so se pred stoletji moderne oblastne tehnike razvile ob ukrepih boja proti kugi, tudi ob sarsu, antraksu, ptičji gripi in epidemijah, ki nas še čakajo, nastajajo nove oblastne tehnike. Ko so ljudje nasičeni z zgodbami o virusih, ko jih je zaradi tega strah, si naravnost želijo trde roke, ki jih bo obvarovala pred nevidnimi, a menda smrtonosnimi beštijami.

Labodi, ti teroristi, prenašalci orožja za množično uničevanje, bodo hrepeneli za časi, ko so bili še navaden grdi raček.