V Grosupljem pa že ne

Daljnega leta 1993 je bil na podlagi priporočila Sveta Evrope sprejet zakon o lokalni samoupravi, katerega zadnji odstavek pravi: "Na območjih, kjer živi avtohtono naseljena romska skupnost, imajo Romi v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika."

Ker pa pojem avtohtono ni bil nikjer opredeljen in ker tudi območja, kjer naj bi Romi živeli avtohtono, niso bila posebej določena, na lokalnih volitvah leta 1998 član medobčinskega društva ROM Rajko Šajnovič ni mogel kandidirati za predstavnika romske skupnosti v novomeškem občinskem svetu.

Mestna občina Novo mesto, pa tudi druge, razen občin Murska Sobota in Rogaševci, v statutih niso zagotovile uresničitve zakonske določbe. Šajnovič se je zato obrnil na ustavno sodišče in to je leta 2001 ugotovilo, da je omenjeni člen zakonsko nepopoln. Že med dopolnitvijo zakona s "seznamom dvajsetih" občin v državnem zboru je Janez Janša, tedaj poslanec, izvoljen v Grosupljem, vložil dopolnilo. Opozoril je, da v občini Grosuplje živi premalo Romov ("romi" je dvakrat napisal z malo začetnico), zato ta "nehomogena" skupnost ne izpolnjuje pogojev za imenovanje romskega svetnika.

A tudi po tem, ko je bil zakon v parlamentu sprejet, so se zapleti nadaljevali. V petnajstih občinah so volitve stekle, ponekod tudi z več kot 90-odstotno udeležbo, občinski svetniki v Semiču, Krškem, Beltincih, Šentjerneju in Grosupljem pa so sabotirali seje, na katerih naj bi v skladu z novo zakonodajo dopolnili občinski statut in s tem formalno omogočili izvolitev romskega svetnika. Poleg pregovarjanja o pojmih "avtohtonosti" in "številnosti", ki naj bi določala, ali so Romi sploh manjšina, so lokalni politiki glasno zatrjevali, da se v njihovih občinah nobeden od Romov ne bo javil za kandidata.

Občine "upornice" so na ustavno sodišče vložile zahtevek za presojo ustavnosti novega, po njihovem mnenju nepravičnega zakona. Potem ko je ustavno sodišče presodilo, da pritožba občin ni utemeljena, so volitve stekle še v preostalih občinah - razen v Grosupljem.

"Grosupeljski župan je to točko petkrat uvrstil na sejo občinskega sveta, ker pa z veliko večino ni bila sprejeta, formalno tudi letos ne moremo izpeljati volitev za romskega svetnika," je pojasnil direktor grosupeljske občinske uprave Marko Podvršnik. Čeprav v takem primeru zakon o lokalni samoupravi kot izjemna ukrepa predvideva razpustitev občinskega sveta in razrešitev župana, se v Grosupljem ni zgodilo nič od tega. Podvršnik je dejal, da se je vse končalo s sestankom v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko: "Rečeno je bilo, da bo država še enkrat preverila kriterije za določitev občin, ki bi jih označili v novem zakonu o Romih." Iz Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko so pisno zatrdili: "Organ, ki mu ustavno sodišče naloži izvršitev, je dolžan odločbo izvršiti. Odklanjanje izvršbe odločbe ustavnega sodišča je v demokratični pravni državi nepojmljivo."

Premierova domača občina Grosuplje tako ostaja še zadnja občina, ki kljubuje slovenski zakonodaji, sedaj že polnih trinajst let. In to čeprav je institut romskega svetnika ponekod lepo zaživel, za svetniško mesto pa sedaj v nekaterih občinah kandidira tudi po več romskih kandidatov.