Porrajmos

Predstavljajte si, da bi v Sloveniji na lepem preselili Jude. Hja, sledilo bi vsesplošno ogorčenje - Slovenija bi bila v riti. Vsi, od EU do Amerike, bi to dejanje obsodili. Slovenija bi se morala opravičevati na vse strani. Še več, Slovenija bi se morala opravičiti tudi sami Sloveniji. Toda ko so v Sloveniji preselili Rome, ni bilo nobenega ogorčenja. Okej, ogorčeni so bili le redki. Preredki. Razlika v percepciji Judov in Romov je presenetljiva: oboji so bili namreč žrtve nacističnega Holokavsta. Ne pozabite, da je v času nacističnega Holokavsta umrlo pol milijona Romov, morda celo več. Po nekaterih ocenah naj bi pod nacisti umrlo kar 80% vseh evropskih Romov. Ian Hancock, zgodovinar romske kulture, celo pravi, da je pod nacisti proporcialno skoraj zagotovo umrlo več Romov kot Judov. Tu pa že napoči problem: na eni strani imate tiste, recimo Henryja Friedlanderja, ki Rome uvrščajo med žrtve nacističnega Holokavsta, na drugi strani pa one, recimo Guentherja Lewyja, ki trdijo, da Romov ni mogoče uvrstiti med žrtve Holokavsta, ker da so jih nacisti preganjali že pred Holokavstom, ker da jih niso preganjali na rasni osnovi, ker da jih niso hoteli iztrebiti kot rase, ker da niso trpeli tako kot Judje, ker da brez Judov ne bi bilo Holokavsta, ker da so nacisti Rome le vključili v morilski stroj, ki je bil narejen za Jude, in ker da je bil Holokavst izključno judovska izkušnja. Aha. Toda do nacistov je bila dolga pot.