mediji / Dobitniki medijskega sklada

Delitev slabe milijarde tolarjev, ki naj bi v slovenski medijski prostor prinesla pluralizacijo, je končana. Komisija je prečesala 877 vlog, na koncu jih je odobrila "le" 286, obravnavala pa je tudi že proteste medijev, ki niso bili zadovoljni z delitvijo sredstev. Razvpiti medijski sklad, ki v resnici sploh ni sklad, ampak le še eden od javnih razpisov, pa je za veliko razburjenja poskrbel, še preden se je razdeljevanje denarja sploh začelo. Vladajoča koalicija ga namreč ni zastavila tako, da bi res poskušali pomagati medijem, ki so namenjeni najrazličnejšim skupinam prebivalcev, od ljubiteljev keramike do etničnih manjšin, temveč tako, da je od medijev, ki bi želeli dobiti sredstva, zahtevala politično "uravnoteženost". Seveda zato, da bi imela večji vpliv na medijske vsebine. Sploh na vsebine kakšnih manjših lokalnih medijev, ki so že leta odvisni od državne pomoči ... Veliko prahu je dvignila tudi sestava komisije, ki ji je kulturno ministrstvo zaupalo razdeljevanje denarja. Od petih članov komisije se namreč poleg predsednice dr. Suzane Žilič Fišer z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko z mediji poklicno ukvarja samo še jezuit Peter Lah, pa še ta v tujini, saj predava na katoliški univerzi v ZDA, Andrej Aplenc je magister strojništva, sicer pa tudi član SDS in kolumnist Demokracije, Matevž Tomšič doktor teoretske sociologije s FDV-ja, Danica Ozvaldič pa bančnica. Kot pravi predsednica komisije Žilič Fišerjeva, delo komisije zaradi tega menda ni trpelo in je "potekalo strokovno, z jasnimi pravnimi okviri, na osnovi dane dokumentacije in na osnovi predloženih in objavljenih meril". So imeli pa velike težave zaradi preohlapnih meril za razdeljevanje denarja. Tako naj se po zagotovilih Žilič Fišerjeve na koncu ne bi osredotočili na to, kako "uravnoteženi" so posamezni mediji, ampak na to, da bi sofinancirali čim več medijev. Ampak kateri mediji so bili uspešni? In zakaj prav ti?