Izpolnitev želja ministra Bručana

Ministra za zdravje dr. Andreja Bručana so opozicijski poslanci prejšnji teden pričakovano neuspešno interpelirali. Minister Bručan pa se je skoraj sočasno znašel v novi nenavadni privatizacijski zgodbi, saj se je izkazalo, da nova helikopterska nujna pomoč pod okriljem Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) v sodelovanju s podjetjem Flycom deluje pravzaprav brez kakršnekoli državne koncesije.

Vse skupaj spominja na zgodbe o črnograditeljih, ki zgradijo objekt brez dovoljenja, potem pa ga na vsak način poskušajo legalizirati. Minister za zdravje se je namreč z AMZS-jem le ustno dogovoril, da naj kar začne z reševalskim poslom. Vse pravne in finančne formalnosti posla pa bo uredil on sam, saj je član vlade in ima politično moč. Javni razpisi za koncesionarje so namreč preveč moteči. Prijavi se nekaj koncesionarjev, nato izberejo najboljšega, ostali razpisni osmoljenci pa se v nedogled pritožujejo in iščejo dlako v jajcu, da bi lahko razveljavili razpis. Vse skupaj se lahko zavleče tudi za nekaj let.

AMZS kot izvajalec se je sicer že pred enim letom znašel v vladni uredbi o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, kjer je vlada zapisala, da pri reševanju na cestah sodeluje tudi AMZS, med drugim s svojimi helikopterskimi prevozi. Ker AMZS ni državno podjetje, temveč zasebna delniška družba, ki ji bodo reševalni helikopterski prevozi pridobitna in ne humanitarna dejavnost, je seveda močno sporno, da vlada z uredbami določa monopoliste.

Bručanove in tudi vladne odločitve mimo formalnih zakonskih predpisov o podelitvah koncesij so povzročile precej ogorčene odzive, še posebej v opozicijskih vrstah. Predsednik komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ Milan M. Cvikl (LDS) je že napovedal sklic komisije, ker ustna navodila ministra nimajo zakonske podlage. Sporne naj bi bile tudi Bručanove obljube, da bodo AMZS-ju za njegove dosedanje reševalske storitve plačali pozneje, za nazaj, ker gre samo za spremembo izvajalca, kar je možno po ugotovitvah njegovih pravnih služb. Vendar je plačevanje za nazaj po zakonu o javnih financah nedopustno, če ne obstaja nobena podpisana pogodba. Kar se torej dogaja zdaj, je prav tisto, kar se ne sme dogajati.

A jasno ni niti, kdo bo plačeval AMZS-jeve storitve. Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je namreč zavrnil Bručanov predlog za spremembo financiranja helikopterskih prevozov. Izkazalo se je, da nobeden izmed izvajalcev ni odpovedal obstoječih pogodb in da se ni zmanjšal njihov obseg dela. Ministrstvo za obrambo kot dosedanji izvajalec ima predviden celo šestmesečni odpovedni rok. Financiranje AMZS-jevih prevozov pa bi pomenilo tudi bistveno povečanje odhodkov ZZZS v letu 2007 za helikopterske prevoze, ki sta jih MORS in MNZ po njihovem mnenju kakovostno izvajala.

Bručan je napovedal, da bo vprašanje dodatnih stroškov financiranja helikopterskih prevozov potisnil kar v pogajanja v okviru aneksa k splošnemu dogovoru v zdravstvu med zavodom in ostalimi partnerji. Če ne bo uspelo, pa bo ZZZS k financiranju prisilila vlada. Po pisanju Dnevnika naj bi šlo za kar 400 milijonov dodatnih stroškov na letni ravni.

Predsednik AMZS-ja Boris Perko je v medijih sicer zavračal očitke, da so AMZS-jevi helikopterski prevozi za kar 400 milijonov tolarjev dražji. Po njihovi stroškovni analizi je njihova ura letenja v primerjavi z vojsko cenejša, saj namesto 314.000 tolarjev, kot je znašala prej, sedaj znaša 259.000 tolarjev. Prav tako hitrejši je tudi odzivni čas, saj sedaj namesto 20 minut znaša le 2-3 minute. Ker je helikopterjeva maksimalna skupna vzletna teža le 2,9 tone, je helikopter dosti manj hrupen, poleg tega pa lahko zaradi manjšega premera rotorja pristane na bolj omejenih terenih.

Izjemno angažiranost ministra Bručana gre iskati v dejstvu, da je vseskozi eden največjih zagovornikov vzpostavitve posebne helikopterske reševalne nujne pomoči. Na njeno nujno vzpostavitev je opozarjal, ko še ni bil tako aktivno vpleten v politiko - kot predsednik slovenskega združenja za urgentno medicino. A v preteklosti se je s helikopterskim reševanjem dogajalo malo. Bili so programi, pojavljali so se potencialni koncesionarji, toda brez uspeha. Eden prvih s to idejo je bil nekdanji šef socialistov Viktor Žakelj, ki je hotel vzpostaviti prav tako zasebno reševalno službo v sodelovanju s furlanskim partnerjem Elifriulia. A zdravstvena blagajna ni imela posluha. Takoj se je pojavilo vprašanje, kdo bo to financiral. Druga zgodba o zasebnih helikopterskih reševalcih se je dogajala s celjskim helikopterskim prevoznikom Aviation Hudournik Gradbeništvo, ki je v času Bajukove vlade predstavil reševalni helikopter ecureuil AS 350 BA. Minister za zdravje v Bajukovi vladi je bil prav tako Andrej Bručan. Podprl je celjskega helikopterskega prevoznika in mu podelil precej nenavadno začasno koncesijo, po poročanju medijev tudi takrat brez razpisa.

Zgodba s Hudournikovimi nujnimi prevozi pa se je potem hitro končala. Na eni strani so se pojavljali očitki, da je šlo za politično odločitev, na drugi pa so Hudourniku očitali, da njegov helikopter tehnično tako ali tako ni bil primeren za reševanje.

Slovenija je potem leta 2003 začela testni projekt, ki ga je ministrstvo za zdravstvo izvajalo s pomočjo helikopterja Slovenske vojske. V letu in pol so opravili 205 intervencij. Le četrtina jih je bila povezana s prometnimi nesrečami, ostale pa z akutno obolelimi pacienti. Nizka številka intervencij je bila največkrat posledica dejstva, da je helikopter te intervencije izvajal, le če je imel čas, saj to ni bila njegova primarna naloga. Minister Bručan je takrat izjavljal, da bi na letni ravni potrebovali najmanj 1000 helikopterskih intervencij. V zgodbo o helikopterski nujni pomoči pa je nato lani vstopil AMZS, ki je napovedal, da bo s partnerji poskušal v Sloveniji vzpostaviti sistem, ki bo podoben tistemu, ki ga poznajo v sosednji Avstriji. Idejni koncept je očitno tako navdušil ministra Bručana, da se je odločil, da ga ne glede na zakonske omejitve na hitro tudi udejanji.