Jure Trampuš

 |  Mladina 6  |  Politika

Večja varnost z več nadzora

Zaradi strahu pred terorizmom bi rada država bolj nadzirala nepridobitni sektor in tudi politično izpostavljene osebe

© Borut Peterlin

Pred približno pol leta se je Slovenija ubadala z reševanjem Toma Križnarja. Zgodba je znana, Križnarja so kot vohuna zaprli v Sudanu, slovenska diplomacija pa je nerodno poskušala rešiti humanitarca z velikim srcem. Pri akciji reševanja je pomembno vlogo odigral Hamdija Blekić, Jeseničan, ki je v Kartumu študiral primerjalno pravo. Septembra, ko se je Slovenija še brigala za Darfur, je Blekić v pogovoru za Mladino izrekel nenavaden stavek. Na vprašanje novinarja, ali mu je 11. september kaj spremenil življenje, je odgovoril, da je "opazil, da so se začeli okoli mene vrteti ljudje iz varnostnih struktur slovenske države". Hamdija Blekić je namreč musliman z dobrimi poznanstvi v arabskem svetu, kar se je zdelo slovenskim obveščevalcem dovolj zanimivo. Predsednik Drnovšek je Blekiću očitno bolj zaupal in dogodki so dali prav predsedniku ...

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Jure Trampuš

 |  Mladina 6  |  Politika

© Borut Peterlin

Pred približno pol leta se je Slovenija ubadala z reševanjem Toma Križnarja. Zgodba je znana, Križnarja so kot vohuna zaprli v Sudanu, slovenska diplomacija pa je nerodno poskušala rešiti humanitarca z velikim srcem. Pri akciji reševanja je pomembno vlogo odigral Hamdija Blekić, Jeseničan, ki je v Kartumu študiral primerjalno pravo. Septembra, ko se je Slovenija še brigala za Darfur, je Blekić v pogovoru za Mladino izrekel nenavaden stavek. Na vprašanje novinarja, ali mu je 11. september kaj spremenil življenje, je odgovoril, da je "opazil, da so se začeli okoli mene vrteti ljudje iz varnostnih struktur slovenske države". Hamdija Blekić je namreč musliman z dobrimi poznanstvi v arabskem svetu, kar se je zdelo slovenskim obveščevalcem dovolj zanimivo. Predsednik Drnovšek je Blekiću očitno bolj zaupal in dogodki so dali prav predsedniku ...

Z iskanjem domnevnih teroristov in njihovih prijateljev imajo slovenski obveščevalci sicer nekaj težav. Ministrstvo za notranje zadeve je skupaj s še nekaterimi drugimi službami pripravilo Analizo tveganj nepridobitnega sektorja za financiranje terorizma v Republiki Sloveniji. Vladno gradivo je nastalo na pobudo strokovnjakov iz Sveta Evrope, ki so ocenjevali pripravljenost Slovenije za odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma.

Namen analize je jasen že iz naslova. Država je preučevala možnost, ali se lahko tudi v Sloveniji zgodi, da se prek različnih društev, združenj, klubov, invalidskih in humanitarnih organizacij financirajo teroristične organizacije. "Kljub navidezni odsotnosti terorizma v Republiki Sloveniji je treba upoštevati geostrateški položaj RS, njeno vključenost v različne mednarodne integracije in nekatere druge socialno-kulturne vezi z varnostno spornimi območji, zato ni mogoče izključiti možnosti, da bi se takšna odklonska ravnanja v povezavi s tujino lahko izvrševala tudi v Sloveniji," je zapisano v poročilu. In kako je s prakso? Organi pregona so zadnja leta zaznali, "da bi v posameznih primerih lahko šlo za zbiranje sredstev za posamezne nevladne ali humanitarne organizacije iz tujine, ki so v državah ustanovitve pod mednarodnim finančnim nadzorom zaradi možne povezanosti s terorističnimi organizacijami". Hkrati se jim je zdelo sumljivo, "da naj bi bila ustanovljena društva, ki bi v večini primerov delovala pod pokroviteljstvom tujih nevladnih ali humanitarnih organizacij". A dlje od suma (vsaj kolikor je javno znano) ni šlo, v Sloveniji takšna dejavnost ni bila odkrita. "Vzrok za to se lahko skriva v dejanski odsotnosti tovrstnih odklonskih ravnanj ali pa v neizvajanju nadzora nad zakonitostjo delovanja le-teh," je še zapisano v analizi.

Opisan pa je tudi primer, v katerem se je obveščevalcem Sove zazdelo, da obstaja razmeroma velika verjetnost suma kaznivega dejanja financiranja terorističnih organizacij. Takšno početje je v Sloveniji postalo kaznivo dejanje šele leta 2004, torej nekaj let po terorističnem napadu na New York. Kaj so posumili obveščevalci Sove? Urad za preprečevanje pranja denarja je na njihovo pobudo začel pregled dveh tujih humanitarnih društev iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov. Sum se je zdel upravičen, morda pa imajo tuja humanitarna društva, če to sploh so, v Sloveniji svoje finančne izpostave. A ugotovitve Urada za preprečevanja pranja denarja Sovi niso mogle biti v ponos. Pri preiskavi je bilo namreč ugotovljeno, "da nobeno od navedenih društev nima odprtih računov pri slovenskih bankah, ugotovljeno pa je bilo, da ima pri eni od slovenskih bank odprt račun humanitarno društvo s podobnim imenom ... Obravnavanega domačega humanitarnega društva ni bilo mogoče povezati z omenjenima društvoma iz tujine, saj je šlo zgolj za podobnost v imenu, zato je bila zadeva zaključena." Uradniki so obveščevalcem pač povedali, naj se v bodoče bolj poglobijo v abecedo. Na koncu analize je sicer predlaganih nekaj splošnih ukrepov, povezanih s strukturnim nadzorom nad delovanjem nepridobitnih organizacij. Logika je preprosta: več nazora, več evidenc, boljši in preglednejši registri naj bi prinesli tudi več varnosti.

Analiza pa ni edini vladni dokument, ki se ukvarja z nevarnostjo terorizma. Ministrstvo za finance pripravlja predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Obširne zakonske spremembe, ki sicer še nosijo oznako delovno gradivo, v slovensko zakonodajo vpeljujejo nove, strožje standarde. Tako predlog zakona uvaja nov pojem "politično izpostavljene osebe". Če kakšen politik (v nekaterih razmerah tudi menedžer) opravi sumljivo ali pa večjo denarno transakcijo oziroma sklene poslovno razmerje, bo deležen posebnega nadzora. Če bo recimo v kakšni slovenski banki otrok tujega veleposlanika na neki račun nakazal veliko sredstev, bodo morali vestni uradniki zapisati čim več podrobnosti o tej transakciji in osebi, ki jo je opravila. Malo manj stroga pravila bodo veljala za domače politike, recimo za predsednika vlade, v tem primeru bodo lahko v banki opravili "skrben pregled stranke". Pojem politično izpostavljena oseba je opredeljen zelo široko; poleg ministrov, sekretarjev in poslancev vanj spadajo tudi vrhovni in ustavni sodniki, veleposlaniki, člani računskih sodišč in svetov centralnih bank ter člani upravnih in nadzornih odborov podjetji, ki so v večinski lasti države. In jasno tudi njihovi sorodniki, ožji sodelavci, partnerji ... Podroben nadzor nad politično izpostavljenimi osebami je sicer usklajen z evropskimi direktivami, politično izpostavljene osebe pa so lahko tujci ali domačini, tujci so sicer načeloma deležni strožjega nadzora kot domačini.

Seveda pa je vprašanje, ali bo strožji nadzor resnično preprečil financiranje terorističnih organizacij in pranje denarja. Morda bo razjezil različna društva in posameznike, ki se bodo brez pravega vzroka znašli v evidencah. Razjezil bo tudi banke, ki bodo imele zaradi vzpostavljanja novih evidenc dodatne stroške. Ko bodo skrbne evidence o večjih finančnih transakcijah politično izpostavljenih oseb vzpostavljene, bodo poleg Urada za preprečevanje pranja denarja in organov pregona gotovo začele zanimati še koga. Pa čeprav bodo imele evidence oznako tajnosti ...