Nevarne telefonske ankete

Proti koncu telefonske ankete večina anketirancev že komaj čaka, da lahko odloži telefonsko slušalko. Hkrati anketiranec v istem trenutku pozabi na vsebino pogovora ali kar na pogovor sam. Anketiranci se zato tudi ne sprašujejo prav pogosto, ali je bil pogovor sneman in ali je pogovor poleg njega in izpraševalca poslušal še kdo. Vendar tudi če bi se v istem pogovoru zgodilo celo oboje, ne bi bilo nič narobe. Zakonodaja to možnost dopušča, a le, če je anketirani v pogovor privolil šele po tem, ko mu je bilo pojasnjeno, da obstaja možnost snemanja pogovora ali da pogovor posluša tretja oseba.

Vendar pa praksa kaže, da izpraševalci zahtevanega pojasnila ponavadi ne povejo. To početje pa ni zgolj nedopusten poseg v človekove pravice in zasebnost, pač pa lahko celo kaznivo dejanje neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po 148. členu Kazenskega zakonika.

Kaj pravi zakonodaja? Krovnega ali sistemskega zakona, ki bi urejal področje izvajanja anket, ni. Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja Nataša Pirc Musar pa opozarja, da morajo izvajalci anket, kot vsak upravljavec osebnih podatkov, pri obdelavi osebnih podatkov spoštovati določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov. Pri izvajanju telefonskih anket pa še zlasti določbe Zakona o elektronskih komunikacijah, ki v 103. členu uzakonja zaupnost elektronskih komunikacij. Informacijska pooblaščenka se tudi strinja, da med izvajanjem telefonske ankete lahko pride do storitve kaznivega dejanja. Kazenski zakonik to področje ureja v drugem odstavku 148. člena: "Enako se kaznuje, kdor zvočno snema njemu namenjeno zaupno izjavo drugega brez njegove privolitve z namenom, da bi takšno izjavo zlorabil, ali kdor takšno izjavo neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek predvaja ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani." Predvidena je denarna kazen ali kazen zapora do enega leta.

Glede snemanja pogovorov brez vnaprejšnjega pojasnila je za kaznivost izvajalca anket treba dognati, ali je imel namen zlorabiti informacije, ki jih je pridobil v pogovoru. Argument v prid obstoju takšnega namena je lahko že sama odsotnost pojasnila anketiranemu. Zakaj bi kdo sploh skrivoma snemal pogovor z anketiranim, če zakon to izrecno prepoveduje? Z dobrimi nameni? Brez dvoma pa je kaznivo morebitno posredovanje posnetkov tretjim osebam ter tudi neposredno prenašanje pogovora tretji osebi. Prav slednje pa se v praksi kaže kot "nadzor izpraševalcev". Vsi raziskovalci javnega mnenja, ne glede na to, ali to počnejo za lastne namene ali za naročnika, namreč nadzorujejo delo svojih anketarjev. Ti pa nikoli ne vedo, kdaj in koliko časa njihovo delo spremlja nadzornik. Gre za neslišen vklop v pogovor, ki se lahko zgodi kadarkoli.

Kaznivo seveda ni poslušanje s strani tretje osebe, pač pa dejstvo, da anketirani o možnosti takšnega nadzora ni obveščen. Marsikdo bi se namreč premislil in ne bi sodeloval v anketi, če bi vedel, da se pogovor lahko snema ali posluša. To pa je verjetno tudi najpogostejši razlog, da se podjetja, ki se ukvarjajo z raziskovanjem javnega mnenja, ne odločajo za tovrstna pojasnila anketirancem. Ker pa gre za področje, kjer lahko prihaja do hudih kršitev, se je v bran zasebnosti že leta 2004 postavilo tudi ustavno sodišče in med drugim zapisalo: "Splošna ugotovitev, da je poslušanje oziroma snemanje telefonskega pogovora na določenih področjih običajno ali celo redna praksa, ne more nadomestiti privoljenja sogovornika, da posluša tudi tretja oseba."

In kakšna je praksa? Poslušanja pogovorov prek tretje osebe se poslužujejo vsi, pojasnila pred začetkom ankete pa navede malokdo. Informacij o snemanju pa je manj, raziskovalci javnega mnenja o tem v javnosti ne govorijo radi. Vseeno smo za določena pojasnila povprašali nekatera bolj znana podjetja s tega področja. Zgolj naslednji podjetji nista izpostavljeni namerno, sta pa edini, ki sta se odzvali na naša vprašanja. S podjetja CATI, d. o. o., so recimo sporočili: "Telefonskega anketiranja praviloma ne snemamo. V redkih primerih, ko se pogovor snema, je anketiranec pred tem obveščen in povprašan za dovoljenje." Kar se tiče poslušanja s strani nadzornikov, zagotavljajo, da nadzornik ne posluša celotnih anket ter da ne ve, kdo je anketiranec, in povedali: "Zaradi naštetih razlogov anketirancu ne pojasnjujemo, da obstaja možnost, da anketiranje spremlja nadzornik." Na CATI-ju še dodajajo, da je tretja oseba pri njih lahko izključno nadzornik anketarjev. Vendar je to, kot tudi vsi ostali argumenti, ki jih navajajo, brezpredmetno, saj za poslušanje tretje osebe od anketirancev niso dobili dovoljenja anketiranca. V Centru za raziskovanje javnega mnenja pri FDV po zagotovilih predstojnika Nika Toša pogovorov niti ne snemajo niti ne uporabljajo prisluha, zato tudi pojasnilo anketirancem s tem v zvezi ni potrebno.

Ker pa sicer neuradni podatki kažejo, da vsa podjetja in inštituti na tem področju ne delujejo v tako urejenih razmerah, smo o praksi pri njenem delu povprašali tudi direktorico podjetja Mediana, d. o. o., Janjo Božič Marolt, ki je hkrati tudi predstavnica Esomarja v Sloveniji, krovne mednarodne organizacije s področja raziskovanja javnega mnenja. Maroltova zagotavlja, da na Mediani pogovorov nikoli ne snemajo, uporabljajo pa poslušanje anket s strani nadzornikov, kar anketiranim vnaprej pojasnijo. Glede spoštovanja Esomarjevih standardov v Sloveniji pa Maroltova močno verjame, "da vsi člani Esomarja v Sloveniji spoštujejo določila Esomarjevega kodeksa o trženjskih raziskavah in da snemanje ali poslušanje izvajanja telefonskih anket izvajajo korektno".

In to bi radi verjeli tudi mi, a težko, področje javnomnenjskih raziskav je pravno pomanjkljivo in slabo urejeno in tudi brez nadzora. Praktično edini formalni nadzor je v rokah Esomarjevega predstavništva, ki pa nima nikakršnih pooblastil za učinkovit nadzor. Prav zato lahko Maroltova zgolj "močno verjame", da anketarji spoštujejo pravila igre, prepričana pa ne more biti.