mediji / "Normalizacija" ali nadaljevanje igre?

V ponedeljek se obetajo kadrovske menjave na vrhu časopisne hiše Delo. Pivovarna Laško se je namreč le dva tedna zatem, ko je skupaj s svojima družbama Radenska in Talis postala lastnica več kot 94-odstotnega lastniškega deleža Dela, odločila, da bo zamenjala Delove nadzornike. Bliskovitost Laščanov je presenetila. Ne le javnost, ampak tudi sam vrh Dela. Sedanji nadzorniki namreč o tem, da se jim bo predčasno iztekel mandat, vse dokler jih o tem niso seznanili novinarji, niso vedeli ničesar. A Laščanom se z menjavo mudi. Skupščina delničarjev, na kateri bodo glasovali o novih nadzornikih, bo že v ponedeljek.

Prve informacije o tem, da se bodo Laščani lotili kadrovskih menjav, so v javnosti završale že prejšnji petek. Sprva je bilo slišati le, da na Delo prihaja drugi najvišji kader ministrstva za gospodarstvo, Andrijana Starina Kosem, ki je le malo pred tem napovedala odhod s političnega položaja. Starina Kosmova naj bi se zavihtela na položaj nove predsednice uprave, kar bi pomenilo, da bi se moral s položaja prav na hitro posloviti sedanji predsednik uprave Danilo Slivnik, za katerega se je še nedavno zdelo, da je trdno v sedlu. Pozneje se je izkazalo, da Starina Kosmova - vsaj za začetek - prihaja med Delove nadzornike. Če se bo ponedeljkova skupščina strinjala z njenim imenovanjem - glede na to, da Laščani časopisno hišo obvladujejo skoraj v celoti, je to več kot verjetno -, bo postala ena izmed članic nadzornega sveta časopisne hiše Delo.

Nove sile

O tem, kje bo državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, ki je dolgo časa veljala za glavno operativko vlade, nadaljevala svojo kariero, se je v minulih tednih že veliko ugibalo, sploh ko je potrdila dolgotrajna ugibanja o tem, da zapušča položaj namestnice ministra Andreja Vizjaka in se vrača v gospodarstvo. Zakaj se je odločila za to, Starina Kosmova, ki je sicer tudi dolgoletna članica SDS, doslej še ni javno pojasnila. Po nekaterih informacijah naj bi se za vrnitev v gospodarstvo odločila, ker naj bi se nekoč zelo dobri odnosi s predsednikom vlade Janezom Janšo drastično poslabšali. To naj bi potrjevale tudi reakcije ministra Vizjaka, ki zadnje čase zanjo ni našel lepih besed. A po drugi strani Vizjak zadnje čase ne najde lepih besed tudi za predsednika uprave Holdinga slovenskih elektrarn Jožeta Zagožna, ki velja za še en pomemben gospodarski kader vodilne stranke v državi. Kakorkoli že, Starina Kosmova se je odločila, da politiko zapusti in da se vrne v gospodarstvo. Tudi po odhodu v gospodarstvo pa naj bi - tako nakazuje zdaj - ohranila položaj nadzornice v paradržavni Kapitalski družbi, prek katere ima pregled nad velikim delom slovenskega gospodarstva.

Prva informacija po napovedi odhoda z ministrstva je bila, da naj bi A. Starina Kosem postala članica uprave Mercatorja. To ne bi bilo presenetljivo, saj je prav državna sekretarka odigrala pomembno vlogo pri prodaji Mercatorjevih državnih deležev Pivovarni Laško in Istrabenzu. Naj spomnimo, obstajajo jasni indici, da se je širokopotezno prerazporejanje lastniških deležev v Mercatorju začelo prav po tajnem sestanku v vladni palači, ko so se 12. avgusta 2005 pri predsedniku vlade Janezu Janši sestali Andrijana Kosem Starina ter predstavnika Pivovarne Laško in Istrabenza, praktično ob istem času pa je vladno palačo obiskal tudi direktor KD Group Matjaž Gantar. Sestanku so sledile finančne transakcije, med katerimi so prav gostje vladne palače kupovali in prodajali delnice Mercatorja. Lastniškim in upravljavskim spremembam v Mercatorju so kot del vezanega posla sledile še lastniške in uredniške spremembe v časopisni hiši Delo. Vlada je s tem ubila dve muhi na en mah: v Mercatorju se je znebila Zorana Jankovića, v Delu pa je lahko začela proces "uravnoteževanja". Glavna igralka v mercatorgatu naj bi z vzponom na vrh Mercatorja torej le pobrala "zasluženo" nagrado.

A tudi to ni držalo. Starina Kosmova - vsaj za zdaj - odhaja v drugo podjetje, za katero je bilo "poskrbljeno" s pomočjo mercatorgata. Glede na to, da A. Starina Kosem velja za človeka, ki je blizu prvemu možu Pivovarne Laško Bošku Šrotu - ocenjeval naj bi jo kot eno boljših gospodarstvenic -, sicer ne bi smelo biti presenečenje, da je našla zavetje prav v eni od družb skupine Laško. Poleg Starina Kosmove naj bi nova člana nadzornega sveta Dela postala še Stojan Zdolšek, ki je začel s Pivovarno Laško sodelovati v času pivovarske vojne, sicer pa je tudi dolgoletni odvetnik Dela, in Rebeka Lah, ki sicer ni znana iz gospodarskega in političnega življenja, s Starina Kosmovo pa naj bi jo vezal študij MBA.

Med gospodarstvom in politiko

Še več ugibanj od tega, kdo prihaja na vrh Dela, pa je sprožilo vprašanje, zakaj so se Laščani sploh odločili za prevetritev nadzornega sveta Dela. Ta se je nazadnje reformiral konec leta 2005. In reforme so bile pomenljive. Laščani, ki vsaj na papirju takrat še niso v celoti obvladovali Dela, a so bili kljub temu njegov tihi prevladujoči lastnik, namreč po kadrovskih zamenjavah v novem nadzornem svetu niso imeli niti enega "svojega" človeka. Še več, "svojim" predstavnikom so se odpovedali sami, saj so dopustili, da je dala skupščina pri izvolitvi novih nadzornikov prednost bodisi osebam, ki so bile povezane z vladnim odborom za reforme, bodisi osebam, ki jih je bilo mogoče opaziti v častni loži SDS na tekmah košarkaškega kluba Union Olimpija. Nadzorni svet so torej zavzele osebe, povezane z vladajočo garnituro, Laščani pa naj bi s tem pokazali, da dajejo vladi proste roke pri vodenju časopisne hiše, medtem ko naj se sami v njeno poslovanje ne bi vtikali. Sledila je zamenjava uprave Dela, takoj zatem pa tudi urednika Dela.

Kaj se je torej zgodilo, da so se Laščani kljub vsem svojim predhodnim potezam nenadoma odločili Delo vzeti v svoje roke? Zakaj so se odločili v nadzorni svet Dela namesto "vladnih" pripeljati "svoje" ljudi?

Možnih je več interpretacij. Po nekaterih informacijah naj bi se odločili Laščani Delo po dveh letih, ko so se skoraj povsem izločili iz njegovega upravljanja in so ga prepustili političnim ciljem vlade, "normalizirati". To bi bilo možno predvsem zato, ker so se sočasno s prevzemom Dela pojavile informacije o tem, da naj bi želeli Laščani medijsko hišo prodati, in to po dobri ceni. Takšno časopisno hišo, kakršna je Delova danes, pa naj bi bilo po mnenju Laščanov težko prodati. Časopisna hiša Delo je bila namreč v zadnjih dveh letih deležna obilo negativne publicitete, obveljala je za sinonim "uravnoteženosti", predsednik uprave časopisne hiše Danilo Slivnik, ki naj bi poleg financ nadziral tudi vsebino časopisa, pa za medijskega "uravnoteževalca". Delu je torej zaradi nenehnih posegov predsednika uprave v njegovo vsebino in obračunavanja z drugače mislečimi zaposlenimi padal ugled. Poleg tega naj bi Slivniku v zadnjem času stvari večkrat ušle iz rok, kar med drugim nakazuje tudi njegov nedavni pritisk na vodji Delovega novinarskega aktiva in sindikata. Očital jima je namreč, da sta s tem, ko sta se podpisala pod protest proti predčasnemu odpoklicu Delovih dopisnikov z Dunaja in iz Zagreba, naklepno metala slabo luč na časopis in njegovo vodstvo, zato jima je zagrozil z odpustitvijo, če bosta še kdaj rekla kakšno kritično čez časopisno hišo Delo. Slivnik s tem ni le zagrozil glavnima predstavnikoma Delovih novinarskih organizacij, ampak je, kar je še bolj sporno, grobo posegel tudi v avtonomijo teh organizacij, ki je zagotovljena z ustavo. Ali bo torej zamenjavam v nadzornem svetu sledila tudi menjava uprave in odgovornega urednika Dela?

Če bi se Laščani res odločili za takšen scenarij, bi to lahko pomenilo tudi, da so se odločili odpovedati dosedanjemu tvornemu sodelovanju z vlado. Ker pa je bila osvojitev Dela za vlado pomemben dosežek, bi najnovejše dogajanje lahko dramatično ohladilo odnose med Laščani in vlado. To bi namreč lahko razumeli tudi tako, da naj bi se proti Janši obrnili gospodarstveniki, s pomočjo katerih je izpeljal nekaj najpomembnejših projektov. V tem kontekstu bi lahko razumeli tudi zadnje izjave predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja, ki je ob srečanju ministrov prve vlade v samostojni Sloveniji afero Sova komentiral z besedami: "Žal mi je samo to, da se institucije države sesuvajo na nek način. Mislim, da bi se to, te stvari, lahko reševale drugače. Na politične spore gledam kot na nekaj, kar je sicer normalno v vsaki parlamentarni demokraciji, sredstva, ki se pa izbirajo za take politične spore, so pa po mojem mnenju stvar politične kulture in rad bi si ... Želim si, da bi se te stvari v Sloveniji reševale čim bolj normalno..." Prav Bavčar in Šrot naj bi se po nekaterih informacijah dogovorila za skupen nastop, del katerega naj bi bila tudi okrepitev Bavčarjeve vloge v Mercatorju.

Seveda pa sploh ni nujno, da bo Delo z najnovejšimi kadrovskimi zamenjavami doletela "normalizacija". Navsezadnje je Andrijana Starina Kosem dolgoletna članica SDS, in tudi če z vrhom stranke trenutno ne najde skupnega jezika, še ne pomeni, da lastniki Dela še vedno ne razumejo na podoben način, kot so ga razumeli dosedanji nadzorniki. Razhajanje z vladnimi nadzorniki in ne nazadnje z vlado tudi avtomatično ne pomeni, da se razhajajo tudi mnenja Laščanov in uprave, ki danes vodi družbo. Ne nazadnje: Slivnika in Starina Kosmovo je bilo zadnje čase mogoče nekajkrat opaziti pri pomenkovanju na diskretnih lokacijah, zato ni nemogoče, da je prevetritev Dela usklajena tudi s sedanjim predsednikom uprave. Ali torej drži, da se Laščani oddaljujejo od Janše? Ali to počnejo s Slivnikom ali brez njega? Se sploh oddaljujejo od Janše? In od politike? Ali zgolj spreminjajo politično barvo? Predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot je namreč brat celjskega župana in enega vidnejših članov SLS Bojana Šrota. Ta pa naj bi bil eden resnejših kandidatov za prevzem predsedniškega položaja v stranki. Tako ni mogoče izključiti, da ne bo Delo tudi v prihodnje ostalo podjetje, v katerem bo politika videla pripomoček za lažjo dosego njenih interesov. Morda pa Laško tokrat z normalizacijo razmer misli resno. Dvomov je ogromno.