volilna kampanja / Resničnostni šov ali resna tekma?

Marguerite Yourcenar v Hadrijanovih spominih poroča o prizoru, ki je rimskega cesarja naredil za to, kar je bil. Hadrijan je postal cesar na podlagi listine, ki naj bi jo bil njegov predhodnik Trajan narekoval s smrtne postelje, a so hudobni jeziki obtožili Trajanovo soprogo Plotino, da je izkoristila moževo agonijo in ga prisilila napisati tiste besede, s katerimi je Hadrijanu zapustil oblast. "Najhujši obrekljivci so opisali posteljo z zastori, šibek soj svetilke in zdravnika Kritona, ki Trajanovo zadnjo voljo narekuje s hlinjenim glasom bolnika." Dejanje izbire voditelja je torej vse od rimskih časov odrski, avdio-vizualni fenomen: svetilka, zastori in glas v offu. Danes bi rekli: reflektorji, scenografske kulise in TV-voditelj. Morda se prav zato toliko govori o predvolilnih scenarijih, kandidatskih vizijah in volilnih projekcijah. A ključno vprašanje še vedno ostaja: čigava roke piše - in kako avtentične so izrečene besede? Strogo vzeto volimo fikcije, katerih edini kriterij je ravno ujemanje besed in glasu. Še natančneje: če hočeš moj glas, mi daj prave, avtentične besede. Vsako hlinjenje se kaznuje, vsak Kriton je slej ko prej raz-krit.