peticija / "Plaz se je sprožil in poti nazaj ni več"

Matej Šurc (novinar RTV): Že po peticiji so mednarodne novinarske organizacije zahtevale od vlade, da do konca leta ustanovi neodvisno komisijo, ki bo preverila razmere, kar zadeva novinarsko svobodo v Sloveniji. Tega vlada še ni storila. Druga pomembna stvar je odsotnost dialoga med podpisniki in politiko. Namesto dialoga imamo popolno konfrontacijo. Vlada je vedela, da je peticijo podpisalo 571 novinarjev, kakšna četrtina vseh posameznikov, ki v Sloveniji živijo od novinarskega dela. To je upoštevanja vredno število, ki bi ga vsaka politična opcija - tudi za svoje dobro - morala vzeti resno. A namesto da bi politika vzpostavila dialog z novinarji, je raje zaostrila svojo retoriko in dejanja.

Blaž Zgaga (novinar Večera): Ne le to, hkrati se je pokazala ignoranca, aroganca vladajoče koalicije. Predsednik vlade je z novinarji obračunal v enoinpolurnem monologu v parlamentu, kjer nas je obtožil, da lažemo in blatimo državo v tujini. To seveda ni res. Takšnih trditev, ki jih je izrekel Janša v svojem govoru, kredibilni politiki ne izrekajo. Navsezadnje smo peticijo uradno vložili v državni zbor, sprejel jo je predsednik državnega zbora France Cukjati, a jo je, žal, hitro postavil v nenavadno luč. Spomnimo se, da je Cukjati dejal, da se morajo nad peticijo zamisliti uredniki Dnevnika in Mladine, kar je velik cinizem. A kakorkoli, peticija je bila vložena v uradni postopek. Zadeva pa se je formalno končala tako, da je 11. decembra predsednik odbora za šolstvo, kulturo in šport Branko Grims sklical sejo, na katero je povabil predstavnike različnih novinarskih skupin, naju kot pobudnika peticije pa sploh ne.

Pravita, da gre za popolno odsotnost komunikacije, vlada pa trdi, da sta pisma mimo nje pošiljala v tujino. Zakaj takšna razlika?

Zgaga: Sam sem 14. avgusta v svojem imenu poslal pismo o cenzuri na približno 320 naslovov. Pisma takrat nisem pošiljal na domače naslove, ker sem vedel, da bi bilo to brezupno. Še na uradna sporočila društva novinarjev in sindikata se vlada sploh ni odzivala. Potem smo spisali peticijo in jo začeli podpisovati 10. septembra, na različne naslove pa sva jo poslala 24. septembra. Zato se mi zdi prav neverjetno, da Janez Janša, politik, ki zadnje desetletje sicer slovi kot eden najbolje obveščenih ljudi v državi, javno trdi, da o peticiji ni vedel nič. Saj smo vendar pred objavo zbirali podpise med novinarji cela dva tedna. Gre za sprenevedanje. Novinarji že ves čas opozarjamo na pritiske, nastalo je ogromno javnih pisem, protestov, izjav, a odgovorov vlade ni bilo nikoli. Sicer je bila vlada o peticiji uradno obveščena. Oboje, peticijo in zadnje pismo, je Janša dobil pred naslovniki v tujini, saj smo oboje poslali tujim in domačim naslovnikom hkrati. Naslovniki iz Slovenije so pošiljko prejeli nekaj dni prej.