Intervju / "Teza o neučinkoviti državi kot lastniku je preveč enostavna"

Mislim, da ne. Sam učim študente, da je pri t.i. žetvah, ko lastniki izstopijo, treba odgovoriti na tri vprašanja: zakaj, kdaj, na kakšen način? Odgovori, ki jih danes v politiki najpogosteje slišimo, so: ker smo tako zapisali v koalicijski pogodbi, ker želimo sami "počistiti ta hlev" in ga ne prepustiti prihodnji vladi, in to na način, ki bo čim bolj očaral volivce. Po uspehu s prodajo NKBM je pri sedanji oblasti postala priljubljena javna prodaja delnic - glede na očitke o prodaji kupcem iz čudnih tujih skladov, najraje le domačinom. Kadar se slišijo ekonomski argumenti za hitenje, se rožlja s trditvijo, da je država pač neučinkovita lastnica. Toda danes ni leto 1999, ko smo razpravljali o začetnem valu privatizacij in ko je bilo še vse državno, danes je treba pri vsakem podjetju posebej odgovoriti na prej navedena vprašanja, pri čemer splošna načela nič ne koristijo. Sploh pa se mi zdi, da je danes aktualno na glavo postavljeno vprašanje, in sicer, česa ne bi smeli ta trenutek za nobeno ceno privatizirati.

Kdo bi moral sprejemati daljnosežne odločitve o prodaji državnega premoženja - koalicija, parlament, javnost z referendumom?

Privatizacije so ekonomsko in politično vprašanje. Z vidika prvega naj bi z njimi dobili učinkovitejša podjetja, z vidika drugega pa je treba biti pozoren na družbene odnose, ki se z njimi oblikujejo. Gre za razporeditev bogastva v družbi. Kako priti do učinkovitih podjetij, je predvsem strokovno vprašanje. Odgovor nanj mora pripraviti menedžment v podjetjih, ki naj bi jih privatizirali. Tudi maksimizacija izkupička je dolžnost menedžerjev. Malokdaj je možen le en strokoven odgovor na prej omenjena tri vprašanja. Prav zato je nujna politična odločitev, ki ima za kriterij družbene odnose. Ker smo oblast izvolili državljani, je sedanja vladajoča koalicija sama odgovorna za te odločitve. Volivci pa bodo kmalu lahko sodili, ali se je po njihovem mnenju odločala prav. Ker sem bil gospodarski minister, lahko rečem, da sem vesel, ker se mi ni treba danes odločati o privatizaciji. Te odločitve so namreč nepovratne in zgodovinske! Prevelika odgovornost, da bi se ravnal po koalicijskih pogodbah in ekonomskih frazah!