manjšine / Pravica do nacionalne identitete

Kdo so in kaj hočejo pripadniki nekdanjih jugoslovanskih narodov, ki živijo v Sloveniji

Marjan Horvat
MLADINA, št. 13, 3. 4. 2008

Dr. Vera Kržišnik-Bukić: 'To so tudi naši bivši sodržavljani in Slovenija je zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin dolžna urediti njihov status.'

Dr. Vera Kržišnik-Bukić: 'To so tudi naši bivši sodržavljani in Slovenija je zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin dolžna urediti njihov status.'
© Borut Krajnc

Minuli torek je bila v sklopu Fužinskih večerov, ki jih pripravlja Civilna iniciativa Fužine, razprava o statusu pripadnikov nekdanjih jugoslovanskih narodov, ki živijo v Sloveniji. Gre za Albance, Bošnjake, Hrvate, Makedonce, Srbe in Črnogorce, ki zaradi razpada nekdanje skupne države težje ohranjajo svojo etnično in versko identiteto. Povezani so le v kulturna društva, ki so finančno podhranjena, saj jih slovenska država in tudi matični narodi pogosto zaobidejo. Vprašanje, kako urediti status teh etničnih skupin v Sloveniji, se že dalj časa pojavlja v javni razpravi in vse glasnejše so tudi zahteve drugih držav, prednjačita predvsem Hrvaška in Srbija, da se Hrvatom in Srbom v Sloveniji prizna status manjšin.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: