manjšine / Pravica do nacionalne identitete
Kdo so in kaj hočejo pripadniki nekdanjih jugoslovanskih narodov, ki živijo v Sloveniji

Dr. Vera Kržišnik-Bukić: 'To so tudi naši bivši sodržavljani in Slovenija je zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin dolžna urediti njihov status.'
© Borut Krajnc
Minuli torek je bila v sklopu Fužinskih večerov, ki jih pripravlja Civilna iniciativa Fužine, razprava o statusu pripadnikov nekdanjih jugoslovanskih narodov, ki živijo v Sloveniji. Gre za Albance, Bošnjake, Hrvate, Makedonce, Srbe in Črnogorce, ki zaradi razpada nekdanje skupne države težje ohranjajo svojo etnično in versko identiteto. Povezani so le v kulturna društva, ki so finančno podhranjena, saj jih slovenska država in tudi matični narodi pogosto zaobidejo. Vprašanje, kako urediti status teh etničnih skupin v Sloveniji, se že dalj časa pojavlja v javni razpravi in vse glasnejše so tudi zahteve drugih držav, prednjačita predvsem Hrvaška in Srbija, da se Hrvatom in Srbom v Sloveniji prizna status manjšin.