črpanje evropskih sredstev / Slab izkupiček Slovenije

Slovenija ima do konca leta 2015 iz evropske blagajne pravico načrpati dobrih pet milijard evrov. Od tega 4,2 milijarde evrov iz kohezijskega in strukturnih skladov, 900 milijonov evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in 21,6 milijona evrov iz Evropskega sklada za ribištvo. Toliko denarja nam je Bruselj odobril v programskem obdobju 2007-2013, pri čemer imamo možnost črpanja še dve leti po izteku obdobja, torej do konca leta 2015. Po mnenju Mojmirja Mraka, predavatelja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, si je Slovenija v pogajanjih za obdobje 2007-2013 izborila zelo dober finančni paket kohezijskih sredstev. "V bruseljski blagajni imamo na razpolago bistveno več sredstev, kot smo jih imeli v obdobju 2004-2006, naša naloga pa je, da ta sredstva ne le izkoristimo, temveč da jih izkoristimo čim bolje. To je še toliko pomembneje, ker se bo obseg kohezijskih sredstev za našo državo po letu 2013 začel relativno zmanjševati. Naša država bo takrat preprosto preveč razvita, da bi lahko še naprej imela dostop do kohezijskih sredstev na sedanji ravni." Če bo črpanje optimalno, bomo iz evropske blagajne dobili bistveno več sredstev, kot jih bomo vanjo vplačali. Žal pa je tak scenarij glede na dosedanji tempo črpanja malo verjeten.