Antisemitizem

Otroci zbirajo nalepke - Bush zbira vojne. In kot kaže, mu Afganistan in Irak nista dovolj. Svojo zbirko hoče dopolniti - z napadom na Iran. Iranu žuga že dolgo, heh, vse tja od onega famoznega kongresnega govora, v katerem je Iran uvrstil na "os Zla", toda zdaj je stvar resna. Kako veste, da je stvar resna? Kako veste, da Bush pripravlja napad na Iran? Zelo preprosto: argumenti za napad na Iran se spenjajo v goro. V "goro argumentov", ki potrebuje le še svojega Colina Powella.

* Argument št. 1. dobro poznate: Iran razvija nuklearne programe. Spomnite se Iraka: Bush je rekel, da bo Irak napadel zato, ker razvija nuklearne programe, toda potem se je izkazalo, da to ni bilo res. In zdaj si je očitno rekel: hej, če je svet požrl napad na državo, ki ne razvija nuklearnih programov, bo še lažje požrl napad na državo, ki razvija nuklearne programe. Saj veste, če nuklearne programe razvijata Amerika in Izrael, je to legitimno - če jih razvija Iran, je to terorizem. Iraku so rekli, da naj opusti nuklearne programe - pa jih je opustil. Potem so ga napadli. Lažje razumete, zakaj Iran noče opustiti nuklearnih programov.

* Argument št. 2 je prav tako na dlani: v Iraku zmaguje Iran, ne pa Amerika. Specifično: v Iranu so imeli nedavno parlamentarne volitve, na katerih pa se je zgodilo nekaj, kar je v skrajni liniji presenetilo le Američane - Bush je forsiral bolj umirjene, sekularne stranke in voditelje (Ajada Alavija, Ahmeda Čalabija), toda zmagale so religiozne, fundamentalistične, teokratske šiitske stranke, ki so v postelji z Iranom, ne pa z Ameriko, in ki jih "zahodni tip demokracije" definitivno ne rajca. Iraške parlamentarne volitve, ki jih je Bush najavljal kot "mejnik v zgodovini svobode", je dobil Iran... ee, "os Zla". Ali kot je oznanil časopis Asia Times: "V Iraku velika zmaga Irana!" Iran se je nagnil v Irak, s čimer je postal še večja motnja, kot je bil. Bush in njegovi neokonzervativni fantasti lahko zdaj rečejo, da Iran neposredno ogroža Ameriko. Ha.

* Argument št. 3 tudi ni več skrivnost: "grožnje" iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinejada, bolje rečeno, njegove antisemitske izjave, ob katerih se zadnje mesece zgraža ves zahodni svet. Okej, Ahmadinejad je hudo konzervativen, populistični fundamentalist, antimodernist in antireformist. In okej, njegove izjave so antisemitske. Toda pojdimo po vrsti. Za začetek: najprej je Bush Iran razglasil za del "osi Zla" in mu začel groziti z bombnimi napadi, šele potem je bil za iranskega predsednika izvoljen Mahmud Ahmadinejad, do tedaj minorni politik. Če Bush Iranu ne bi grozil z bombardiranji, potem Ahmadinejad verjetno ne bi nikoli videl iranske Bele hiše - v času ogroženosti pač ljudje volijo konzervativne, fundamentalistične, nacionalistične voditelje. Ne le v Iranu, heh, ampak tudi v Iraku, Izraelu in Ameriki. Ergo: Ahmadinejada ne bi bilo brez Busha. Da je Bush Iranu z bombami grozil na izraelski TV, s čimer je iranske hardlinerje, fundamentaliste in nacionaliste le še dodatno podžgal, je bilo arogantno. Da je to storil v času šestdesetletnice atomskega napada na Hirošimo in Nagasaki, je bilo bolno. Jasno, Ahmadinejadove antisemitske izjave so se lepo vklopile med argumente za napad na Iran. Bush je takoj spet zagrozil, Tony Blair, njegov brother-in-arms, pa je kriknil: Glejte, z antisemitizmom rožlja človek, ki ima nuklearno orožje! Hja, spet bo potrebna "zamenjava režima".

Kaj je rekel Ahmadinejad, vemo: da je Holokavst le mit, da pod nacisti ni umrlo 6 milijonov Judov, da je mit o Holokavstu le izgovor za izraelsko izsiljevanje in da bi bilo treba "Izrael zbrisati z zemljevida". Te fraze - del antisemitskega kanona - dobro poznamo. Da so odvratne, ni treba posebej poudarjati. Če pridejo iz ust kakega predsednika - ali pa ameriškega predsedniškega kandidata, recimo Pata Buchanana - še toliko bolj. Toda najbolj neznosno za Zahod je to, da Ahmadinejad ni zahodni antisemit, ampak muslimanski antisemit - muslimani niso imeli nič s Holokavstom, tem neizrekljivo največjim genocidom nad Judi. Ko je rekel, da bi bilo treba Izrael "preseliti v Evropo", da so "evropske države genocid nad Judi dovršile s tem, ko so judovsko državo postavile med muslimanske države", da je bil "izgon Judov iz Evrope le nadaljevanje genocida" in da so evropske države Izrael spremenile v "judovsko taborišče", je bilo očitno, kaj hoče reči: Holokavst se je zgodil v Evropi! Holokavst je bil izum zahodne pameti! "Vi ste jih zatirali, zato jim vi dajte košček Evrope." Ahmadinejad je pozerski mračnjak, ki mu v Iranu najbolj ustreza obsedno stanje (hja, uči se pri Bushu), toda Evropi je povedal tisto, česar noče slišati: prvič, vi Evropejci ste med vojno gledali stran, ko so Jude odvažali v lagerje smrti, in drugič, vi Evropejci ste Jude po vojni poslali iz Evrope. In ko pride do antisemitizma, Zahod še vedno igra dvojno igro. Bolje rečeno - še vedno noče prevzeti odgovornosti za svoj antisemitizem.

Efekti protokolov

Organizacija Anti-Defamation League, ki se že leta bori proti antisemitizmu, je ob koncu leta 2002, natanko leto po terorističnem napadu na Svetovni trgovinski center, naredila javnomnenjsko raziskavo, s katero je skušala ugotoviti, kako je z antisemitizmom v Evropi - raziskava je zajela pet držav, Avstrijo, Italijo, Nizozemsko, Španijo in Švico, rezultati pa niso bili ravno prijetni. Prej narobe. Glasili so se takole:

* 21 % Evropejcev je bilo zelo antisemitsko nastrojenih.

* 56 % jih je menilo, da so Judje bolj lojalni Izraelu kot pa domovini.

* 40 % jih je menilo, da imajo Judje v poslovnem svetu - na mednarodnem finančnem trgu - prevelik vpliv.

* 25 % jih je menilo, da se Judje pri doseganju ciljev raje poslužujejo umazanih dejanj kot drugi.

* 49 % jih je menilo, da Judje še vedno preveč govorijo o Holokavstu.

Srhljivo - stari, klasični antisemitizem je preživel. Tudi v Evropi. Vsak peti Evropejec je antisemit. Kar je mnoge šokiralo, še toliko bolj, ker se je izkazalo, da je najbolj antisemitska Španija, v kateri živi zelo malo - le okrog 12.000 - Judov. Z eno besedo: ne potrebuješ Judov, da bi bil antisemit! In ko je ista organizacija tri mesece prej identično javnomnenjsko raziskavo izvedla tudi v Britaniji, Franciji, Nemčiji, Belgiji in na Danskem, so bili rezultati podobni, v nekaterih segmentih še slabši - po tej raziskavi je bil namreč antisemit vsak tretji Evropejec. Ob vsem tem se je marsikomu zazdelo, da bi bila Evropa Jude spet voljna žrtvovati, navsezadnje, raziskava je zelo plastično pokazala, da Evropejci stereotipe o Judih sprejemajo s tako lahkoto kot pred II. svetovno vojno: hej, več kot polovica Evropejcev meni, da so Judje bolj lojalni Izraelu kot pa domovini. Če to prevedemo v prozo: Judje so problem! In ta problem je treba rešiti! Ni kaj, za kontinent, ki ima za sabo Holokavst, jih je bilo presenetljivo veliko antisemitsko nastrojenih. Za kontinent, ki je le nezainteresirano gledal, ko so naciji Jude transportirali v lagerje smrti, jih je presenetljivo veliko menilo, da Judje preveč govorijo o Holokavstu. Za kontinent, ki naj bi že zdavnaj razčistil s Protokoli sionskih starešin in podobnimi antisemitskimi pamfleti, jih je presenetljivo veliko menilo, da imajo Judje na mednarodnem finančnem trgu prevelik vpliv in da se pri doseganju ciljev raje poslužujejo umazanih dejanj kot drugi.

Kot veste, so za razmah antisemitizma največ naredili prav razvpiti, zloglasni, zlonosni Protokoli sionskih starešin, ki so lansirali vse najbolj melodične stereotipe o Judih: da mislijo le nase, da se pri doseganju ciljev poslužujejo umazanih trikov in da imajo v poslovnem svetu - na mednarodnem finančnem trgu - enormen vpliv, da potemtakem krojijo politiko, bolje rečeno, da skrivaj vodijo in usmerjajo svet. Protokoli so lansirali mit o "judovski zaroti", ki je postal sidro antisemitizma - in razlog zanj. Postal je jedro antisemitske paranoje - in opravičilo zanjo. Oh, in opravičilo za Hitlerja, genocid, Holokavst. Nič niso pomagala svarila in razkritja, da so Protokoli le potegavščina, le blef, le fabrikacija, le mit, da jih je leta 1905 - ja, neonacistični konspirologi so lani praznovali stoletnico svojega temeljnega, ustanovnega dokumenta - spisala, zapakirala in lansirala tajna policija ruskega carja, da niso "stenogram" tajnega zasedanja, na katerem so člani "internacionalne judovske vlade" drug drugemu razlagali, kako bodo osvojili in zasužnjili svet, in in da takega tajnega judovskega shoda ni bilo. Ruska tajna policija je skušala s tem "dokumentom" diskreditirati boljševike in jih prikazati kot agente judovske zarote, toda sam strogo zaupni "dokument" je bil v resnici le predelava starega, obskurnega francoskega romana Machiavelli in Montesquieu - dialogi v peklu (1864), v katerem je Maurice Joly razkrival avtokratsko politiko tretjega Napoleona. Ruska tajna policija je fikcijo predelala v "dokument", v katerem so zdaj po novem "sionski starešine" razkrivali, kako bodo pri doseganju ciljev uporabljali politični liberalizem, kontrolo kapitala, subverzijo krščanske morale in manipuliranje z mediji in s šolskim sistemom.

Evropejci so Protokolom nasedli. Celo največji in najbolj lucidni med njimi. Recimo: kultni francoski pisatelj Louis-Ferdinand Celine je Jude razglašal za parazitsko raso, ki se zažira v zdravo arijsko telo in ki je kriva za ekonomsko, socialno, politično in kulturno razdejanje zahodne civilizacije. Judje kontrolirajo vse - tisk, gledališče, radio, parlament, senat, policijo, kompletno Francijo, Vatikan, Hollywood in Ligo narodov, ki je "največja sinagoga v največjem masonskem templju na svetu". Živce imajo iz cinka, zato niso sposobni nobene spontanosti in zato ne poznajo emocij! Ne moreš biti Jud in človek! Jasno, tudi oktobrska revolucija je bila le del "judovske zarote". Proletariat Judom ne more in ne sme zaupati! In ko je ugotovil, da Hollywood ne bo ekraniziral njegovega Potovanja na konec noči, je v filmu videl le še "orodje za judovsko kolonizacijo sveta". Toda nasedli niso le evropski umi: tudi ameriški poet Ezra Pound - eden izmed največjih poetov 20. stoletja - je svoj glavni vir informiranja našel v Protokolih: politike je razglašal za "marionete globalne judovske zarote", hvalil pokole vzhodnoevropskih Judov in trdil, da je judovstvo bolezen, da Amerika pošilja otroke umirat za "judovske izrode", da je treba v Ameriki vse Jude eliminirati, da je treba pogrom začeti na vrhu in da so za vse krivi Judje, ta "zarotniška rasa", ki da ima vpliv čisto na vse. Pound Judom ni pripisal le oktobrske revolucije, ampak tudi ameriško državljansko vojno. Po vojni so rekli, da se jima je zmešalo. Mar res? Čakajte, kdo je že leta 1920 izdal Protokole v Ameriki - hja, Henry Ford, avtomobilski magnat, simbol ameriškega sna. Ford je Protokole najprej objavil pod naslovom Mednarodni Jud - največji svetovni problem (The International Jew - the World's Foremost Problem). In prodal pol milijona izvodov. Je kdo rekel, da se mu je zmešalo? In čakajte, kdo je že bil največji ameriški fan in oznanjevalec Protokolov - točno, Charles Lindbergh, človek, ki je prvi preletel Atlantik, ameriški nacionalni junak. Nihče ni rekel, da se mu je zmešalo.

Protokoli so prijeli na obeh straneh Atlantika. In če je danes vsak peti ali pa tretji Evropejec antisemitsko nastrojen, potem si lahko živo predstavljate, koliko antisemitske nastrojenosti se je po Evropi in Ameriki valilo šele pred II. svetovno vojno. Ljudje so potem lahko z lažjo vestjo - in brez kakega posebnega občutka krivde - gledali, kako Jude vozijo v nacistične lagerje. Antisemitizma si niso izmislili Protokoli - Protokoli so stari, srednjeveški, zastareli antisemitizem le reformatirali in ga priredili za sodobno konzumiranje, za potrebe novega časa. Protokoli so organizirali 20. stoletje - in ga mentalno formatirali. In tudi zdaj, v 21. stoletju, je antisemitska nastrojenost vsakega petega ali pa tretjega Evropejca še vedno efekt Protokolov. In seveda, efekt Protokolov je tudi tisto, kar je leta 2003 na Konferenci muslimanskih nacij v Kuala Lumpurju rekel tedanji malezijski premier Mahathir Mohamad, namreč - da se mora islam proti Judom boriti zato, "ker vladajo svetu". Za malezijsko recesijo je bil kriv "mednarodni Jud, največji svetovni problem". Efekt Protokolov sta bili mamutski doku-seriji, ki sta ju pred nekaj leti vrteli egipčanska državna TV in arabska satelitska mreža Al-Manar in ki sta dokazovali, da so Protokoli tajni judovski načrt za obvladovanje sveta. Efekt Protokolov je stopnjevanje antisemitskih incidentov v Ameriki - leta 2004 so jih zabeležili že 1.821, 17% več kot leto prej, kar je zelo pomenljivo. Efekt Protokolov je stopnjevanje antisemitskih izpadov v Franciji, Nemčiji, Italiji, Kanadi in Rusiji. Efekt Protokolov je poziv, da naj v Rusiji prepovejo vse judovske organizacije - poziv je lani podpisalo več kot 500 javnih oseb, vključno z dvajsetimi poslanci. Efekt Protokolov je sporočilo, ki ga je nedavno na telefonski tajnici nekomu pustil Michael Jackson: "Judje smrdijo... So kot pijavke... Dovolj jih imam... To je zarota... Judje to počnejo namerno." Ko je sredi devetdesetih v svojo vižo They Don't Care About Us vključil tudi antisemitska verza "Jew me, Sue me" in "Kick me, Kike me", je očitno zelo dobro vedel, o čem poje. Efekt Protokolov so teorije zarote, knjige in razprave, ki dokazujejo, da je bil teroristični napad na Svetovni trgovinski center le del "judovske zarote", da torej napada niso izvedli islamski fundamentalisti, ampak izraelski Mossad. Efekt Protokolov je tista "večina", ki se v javnomnenjskih anketah v arabskih deželah s to teorijo zarote strinja. Efekt Protokolov so tisti lunatiki, ki v imenu "judovske zarote" zanikujejo obstoj Holokavsta. Kako to, da zahodni mediji nočejo potrditi zgodbe o "judovski zaroti" in tem, da je Holokavst le mit? Ker jih kontrolirajo Judje! In kako vemo, da medije kontrolirajo Judje? Ker tako piše v Protokolih! Efekt Protokolov so tisti teoretiki zarot, ki vso kompleksnost sodobnega sveta vedno skrajšajo in zvedejo na mit o "judovski zaroti". Rečeš "judovska zarota" - in vsem je takoj jasno, kje tiči problem. Naravnost neverjetno je, kako se ljudje dobrih 100 let po nastanku Protokolov in dobrih 60 let po osvoboditvi Auschwitza še vedno takoj razumejo, čim kdo izmed njih omeni "judovsko zaroto". Ko kdo omeni "judovsko zaroto", je vsem takoj jasno, za ka gre. Takoj obstaja konsenz. Še več, ko kdo omeni "judovsko zaroto", se takoj razumejo tudi zahodnjaki in muslimani. A po drugi strani, le kako se ne bi - ta sodobni, obsesivni, paranoidni tip antisemitizma je v muslimanske dežele prišel prav iz Evrope. Po II. svetovni vojni. Bližnji vzhod tega tipa antisemitizma prej ni poznal.

Ergo: Na obeh straneh Atlantika še vedno nasedajo Protokolom - in še vedno jim verjamejo. Niti prebrati jim jih ni treba. Kot pred II. svetovno vojno. Tako kot je efekt Protokolov to, da vsak drugi Evropejec meni, da so Judje bolj lojalni Izraelu kot pa svoji domovini (da torej niso "naši", da so se nesposobni "integrirati", da so le zarotniške "pijavke"), je efekt Protokolov tudi to, kar govori iranski predsednik. Ne, Ahmadinejad ni sam. Ironija je le v tem, da je s svojimi antisemitskimi izjavami Evropi povedal tisto, česar sama noče slišati: Evropa ljubi Jude, toda le v Izraelu! Evropa bo naredila vse, da bi Judje ostali v Izraelu! Dokler so Judje v Izraelu, se Evropi ni treba bati "zarot".