ZDA / Hotel New Hampshire
Kako je Hillary Clinton srečala Martina Lutherja Kinga in ponovno vstala, še preden je ponovno padla, in kako je Barack Obama zmagal, preden ni zmagal
"Zora je porumenela panoramo mesta, ko so skoraj petsto zapornikov gnali od vrat do parkirišča. Tam jih je čakala flota črno-belih avtobusov z rešetkami na oknih in s težko mrežo, ki je ločevala šoferjev prostor od sedežev. Zrak je bil nasičen z bencinskimi hlapi in s smradom po gnijočih smeteh. Zaporniki, med katerimi je bila polovica črncev in Hispancev, so bili v parih, po šest na verigo - izgledali so kot človeške stonoge. Povsod so bili šerifovi pomočniki v zmečkanih uniformah. Na vsak avtobus so prišli trije pomočniki, ostali pa so stali zadaj s svojimi težkimi magnumi pythoni 357, ki so jim bingljali iz rok. Nekaj jih je ljubkovalo kratke, odrezane puške." Tako se začne Živalska tovarna, slovita kriminalka Edwarda Bunkerja, ameriškega hard-boiled pisca, huligana in bančnega roparja, ki je lep kos svojega življenja preživel po zaporih in bil nekaj časa celo najmlajši zapornik San Quentina. In tako izgleda predvolilni, kampanjski avtobus, s katerim se po Ameriki vozi Hillary Clinton. Zaporniki v Živalski tovarni so zaporniki Amerike - in tudi Hillary izgleda kot zapornica Amerike. Ali bolje rečeno: ko se odpelje ali pa pripelje, izgleda kot zapornica svojega imidža. Kot zapornica tega, v kar jo je spremenila Amerika. Zapornica distance.