tibet / Med globalno realpolitiko in novodobniško fikcijo
Ko je na eni strani beseda, pa čeprav glasna, na drugi pa tudi dolga trda palica, ne more biti vprašanje, na katero stran se postaviti
Dr. Aleš Črnič, FDV, predstojnik Oddelka za kulturologijo
© Miha Fras
V Tibetu so marca spet izbruhnili nemiri. To zadnja desetletja ni nič nenavadnega, le da gre tokrat za množični protest proti kitajski vladavini, v katerem tibetanski protestniki uporabljajo tudi nasilna sredstva, nemiri pa so se razplamteli še v sosednjih provincah. Ob 49. obletnici krvave zadušitve prvega velikega tibetanskega upora, ki mu je sledil beg dalajlame z večino nacionalne elite v Indijo, so razmere očitno spet dosegle vrelišče. Štirinajsti dalajlama, za Tibetance nesporna duhovna in politična avtoriteta, poziva kitajsko vodstvo k umiritvi razmer in predvsem k odpravi represije, s katero se je odzvalo na zadnje proteste. A vodja kitajske komunistične partije je v izjavah neomajen: "Dalajlama je volk v meniških oblačilih, hudič s človeškim obrazom in srcem zveri." Pa čeprav domnevni krivec za izbruh protestov najbolj razgretim Tibetancem grozi z odstopom z vseh funkcij, če ne bodo nehali z nasiljem. Kaj se torej dogaja? Gre za še en legitimen upor Tibetancev proti skrajnim razmeram, ki so posledica polstoletne kitajske represije, ali pa zgolj za novo rovarjenje emigrantske klike, ki zaradi izgube zgodovinskih privilegijev po 'osvoboditvi' in modernizaciji Tibeta skuša ogrožati kitajsko celovitost?