gensko spremenjena hrana / Se zgodovina ponavlja?
Ob že grotesknem strašenju z GSO se vsiljujejo odrešeniki, ki ponujajo cenene rešitve, razprava pa se odmika v sfero prepričanj in iracionalnosti. Kot bi rekli filozofi - s čaščenjem Narave zapolnjujemo praznino potrošniške družbe.
Dr. Borut Bohanec, redni profesor za žlahtnjenje rastlin in rastlinsko biotehnologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
© Borut Peterlin
V sredo, 2. aprila, smo v dnevnem časopisju prebrali dvoje zanimivih notičk. Žurnal 24 je o krompirju poročal takole: "Krompir smo dobili med zadnjimi v Evropi, pa še takrat so nas morali prisiliti v sajenje. Zdaj pa je pražen naša nacionalna jed," je zanimivost izpostavil Stane Menard, predsednik Društva za priznanje krompirja kot samostojne jedi. "V zahvalo, da je Slovence rešil lakote, bodo krompirju sredi Šenčurja na Gorenjskem postavili spomenik." Druga vest istega dne je bila iz Dela. Avtorica članka o koruzi je zapisala, če povzamem, takole: Evropska unija nam z direktivami vsiljuje pridelavo gensko spremenjene (GS) koruze, ki pa bo okužila naša polja in s tem skvarila našo neonesnaženo pridelavo. Strah je upravičen, saj naraščajo obolenja za rakom v državah, kjer pridelujejo in pojedo največ tovrstne hrane. Gre za neusmiljene pritiske multinacionalk.