ihta / Urškina podnevi

Sicer pa mislim, da je treba Kartagino podreti! Ups, pardon, ne Kartagine, Novo Gorico. Kakorkoli obračaš, je namreč mesto, v katerem živim, ostanek prejšnjega režima: nastalo je leta 1947, iz čistega "inata", da bi grdi, zlobni komunisti dali ubogim, nič krivim in napačno razumljenim kapitalističnim imperialistom nazorno vedeti, kam naj si vtaknejo cono A; in ker so gradili iz inata, ne pa po pameti, se nihče ni vprašal, zakaj se avstro-ogrska Gorica vsa dolga stoletja svojega obstoja kljub prostorski stiski znotraj starega mestnega jedra ni nikoli niti poskusila širiti na močvirje, ki so ga staroselci šteli primernega zgolj za judovsko pokopališče. Tako je na barju zrasel nekakšen urbanistični spaček z nezdravo mikroklimo, kamor bi bilo morda najpametneje prepeljati vse tiste rajnke iz Teznega (za katere se je sicer vedelo že dolgo, vendar jim je bilo treba nameniti bežen obisk prav sedaj, ko predvolilne projekcije desnim strankam obetajo fiasko), potem pa vseh petnajst tisoč zasuti z ruševinami opečnatih in betonskih pošasti, ki v Novi Gorici veljajo za arhitekturo. To je ena od možnih rešitev; druga je kajpada ta, da dediščino prejšnjega režima zgolj preimenujemo. Po zgledu Brnika bi tako lahko Nova Gorica postala Letališče Edvarda Rusjana - ideološko pa bi bilo še primerneje, ko bi jo krstili za Urškino.