Grega Repovž

6. 12. 2024  |  Mladina 49  |  Uvodnik

Uvodnik / Novi svetovni red?

Kot da svet še ni dovolj zapleten, kot da ni dovolj, da živimo v svetu, v katerem Amerika poskuša ohraniti položaj prve velesile, Kitajska se želi zavihteti na to mesto, Rusija v svojem slogu to počne z vojsko in osvajanjem ozemlja, Evropa pa zbegana najeda ves svoj pretekli ugled in moč. V igro moči pa so vstopili novi igralci.

Nam res ni mar?

Podatki državne agencije za okolje so neizprosni: v prvih devetih mesecih letos, torej še pred začetkom te kurilne sezone, so bile na večini merilnih mest v državi mejne vrednosti zdravju škodljivih delcev PM10 presežene že opazno večkrat kot lani vse leto. Med kritičnimi merilnimi mesti so recimo vsa merilna mesta v Ljubljani, obe v Celju, tudi tisto pri bolnišnici, pa na Ptuju, v Kranju, v Mariboru ob Titovi cesti, v Zagorju, Murski Soboti. Izstopajoče visoke ravni so zaznali tudi v Črnomlju pri zdravstvenem domu, kjer delce merijo od januarja letos. Ključni vir trdih delcev PM10 so promet in mala kurišča. Stanje slovenskega zraka je žalosten izraz medlih načrtov levosredinskih vlad in učinkovitih populističnih desničarskih politik, kakršno je letos uprizorila stranka Nova Slovenija z akcijo »Drv ne damo«.

Revnim je treba subvencionirati elektriko

Griša Močnik, fizik, vodja Centra za raziskave atmosfere, dekan Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici.

»Uporabljati potniški promet v Sloveniji na neki način pomeni, da ti v življenju ni uspelo«

Po zadnji raziskavi Urbanističnega inštituta okoli 80 odstotkov Slovencev živi v nepremičnini, v kateri je vsaj eden od članov gospodinjstva lastnik ali solastnik nepremičnine, in zmeraj več jih biva v družinskih hišah, ne stanovanjih (leta 2005 je v hišah živelo 55,4 odstotka vprašanih, leta 2024 pa 66,6 odstotka). Zdi se kot paradoks: v Sloveniji imamo eno največjih stopenj lastništva stanovanj v Evropi, vendar se stiske tistih, ki stanovanjskega problema še niso rešili, radikalno stopnjujejo, nepremičninski balon pa kljub napovedim nikoli zares ne poči. Raziskavo smo vzeli kot izhodišče za pogovor z dr. Milošem Koscem, arhitektom in docentom na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo.

Janši se je zasvetilo

Zgornja Savinjska dolina je bila med najbolj prizadetimi med poplavami avgusta 2023. Škoda v tistih krajih je bila nepopisna, tudi v občini Mozirje, kjer opustošenje ni prizaneslo niti parku cvetja Mozirski gaj. Temu je uspelo aprila začeti novo sezono, novembra je prejel sveženj državne pomoči (nekaj več kot 150 tisoč evrov), minulo soboto pa so v parku pripravili tradicionalno božično okrasitev »Božična bajka Slovenije«. Nekoliko je ob tem obiskovalce presenetilo, komu so upravitelji parka letos zaupali prižig 1,9 milijona lučk – ta čast je pripadla opozicijskemu prvaku Janezu Janši.

Miha Kordiš, novi up desnice

Razhodi v politiki niso nič novega ali pretirano pretresljivega. So kot razmerja: z nekom deliš precejšen kos življenja, potem pa naenkrat ugotoviš, da ne sodiš več skupaj. Samo v tem mandatu je SDS zapustil poslanski trojček Logar-Irgl-Kaloh, pred tem pa so se v Svobodi razšli s poslanko Mojco Šetinc Pašek. Tudi Levica ima zgodovino takšnih razhodov: poslansko skupino je leta 2017 zapustil Matjaž Hanžek, v prejšnjem mandatu državnega zbora sta iz stranke k SD prestopila Franc Trček in Željko Cigler, predlani so se v stranki razšli z Violeto Tomić. Po dogajanju zadnjega leta je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo (spet) počilo med vodstvom stranke in poslancem Miho Kordišem.

Kako zavladati s TikTokom

Pred prvim krogom romunskih predsedniških volitev so javnomnenjske ankete napovedovale zmago sedanjega socialdemokratskega premiera Marcela Ciolacuja, ki naj bi dobil od 25- do 29-odstotno podporo. Tekmeci, s katerimi se je najpogosteje soočal na televizijah, so bili George Simion iz nacionalističnega Zavezništva za enotnost Romunov (AUR), konservativna Elena Lasconi iz reformistične stranke USR in nekdanji namestnik generalnega sekretarja Nata Mirceo Geoano. Ti naj bi dobili vsak od 12 do 22 odstotkov glasov. Dejansko pa je na volitvah 24. novembra zmagal tako rekoč neznani obstranec, skrajno desni nestrankarski kandidat Călin Georgescu, ki je prejel 23 odstotkov glasov, v drugi krog, ki bo 8. decembra, pa se je poleg njega uvrstila še Elena Lasconi z 19 odstotki glasov.

Splav je ustavna pravica

Šestindvajsetega novembra je ustavno sodišče objavilo eno izmed tako imenovanih zgodovinskih odločb v korist človekovih pravic, ko je presodilo, da pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo nimajo le ženske, ki so v zvezi z moškim, pač pa vse ženske, torej tudi tiste, ki živijo v istospolni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in samske ženske. Odločba pa še zdaleč ni zgodovinska oziroma prelomna samo zato, pač pa je v njej ustavno sodišče prvič sploh vsebinsko spregovorilo o pravici do splava. In jo utrdilo kot ustavno pravico.

Brezpravno zapiranje brezpravnih tujcev

V Sloveniji obstaja kategorija ljudi, ki jim lahko policija po lastni presoji odvzame prostost za več časa, čeprav ni niti sumov, da bi bili storili kaznivo dejanje, kaj šele, da bi bili pravnomočno obsojeni. To so seveda nezaželeni tujci, migranti, begunci, ki jim policija odvzame prostost in jih »namesti« v center za tujce v Postojni. Ko je ustavno sodišče na zahtevo vrhovnega sodišča odločalo o pogojih za zapiranje tujcev v center za tujce, je ugotovilo neustavno stanje in razveljavilo del zakona o tujcih.

Ignoriranje sodišča

Pred dvema tednoma je upravno sodišče odločilo o pritožbi neizbranega kandidata Boštjana Lindava zoper imenovanje Senada Jušića na čelo policije in zapisalo, da je bil sklep uradniškega sveta o Jušićevi primernosti za ta položaj nezakonit. Tako je bilo zato, ker sklep ni bil obrazložen in sodišče ni moglo preveriti, ali Jušić zares izpolnjuje zahtevane razpisne pogoje, o čemer je sicer od vsega začetka obstajal resen dvom. In vlada, ki je imenovanje opravila? Notranji minister Boštjan Poklukar je dejal, da »razpisa ne nameravam ponoviti«, da so »sklepi vlade zakoniti« in da Senad Jušić »ostaja generalni direktor policije«. Jušić pa se je odzval s še presenetljivejšimi besedami, da mu »sodba daje legitimnost« in da mu je bil z njo »pripoznan status generalnega direktorja policije«. Če sprejmemo to stališče izvršilne veje oblasti, potem je lahko na čelo policije in na druge odgovorne položaje imenovan kdorkoli. Dejansko kdorkoli.

Past omrežnin

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2022 energetsko revnih 62 tisoč gospodinjstev. V njih je živelo okoli 109 tisoč ljudi, skupni delež teh gospodinjstev je bil 7,2-odstoten. Statistika kaže, da se delež energetsko revnih gospodinjstev zmanjšuje, še vedno pa je velik. Zapišimo preprosteje, sto tisoč ljudi v Sloveniji pozimi zebe. Razlogov za energetsko revščino je več, najpogostejša sta neprimerno bivališče in finančna stiska.

TV komentar / Petelinjenje s premierom

V oddaji 24ur so se za nedeljski intervju s premierom Robertom Golobom odpeljali na Blejski grad. Blejski grad? Naj bi bila v tem kakšna simbolika? Žal je ni. Je bil po naključju tam premier? Tudi ne. No, nismo razumeli, bilo je čudno in prisiljeno. Razumeli bi, če bi ostali v sobi z razgledom, pač nekako svečano je delovalo, vsaj nekaj. A kaj, ko so se premier in novinarja Maja Sodja in Miha Drozg z vsakim novim sklopom vprašanj prestavili na novo lokacijo in nam to »zdaj gremo pa še malo bolj desno po dvorišču« tudi demonstrirali. Škoda, škoda, sploh ker so bili sicer kamermanovi prebliski učinkoviti in zanimivi, sploh posnetki premiera iz profila.

Vlado Miheljak

6. 12. 2024  |  Mladina 49  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Das Volk*

Gustave Le Bon je leta 1895 napisal pionirsko analizo psihologije množic. V njej je pravilno zaznal, da so ljudske množice deindividualizirane, brezumne, lahko vodljive in nagnjene k pogromom in nasilju. Skratka, skoz in skoz regresivne narave. No, zgrešil pa je s predpostavko, da je prav vstop v množico prapočelo te regresije; da je slehernik, ko vstopi v množico, žrtev socialne okužbe. Freud je 25 let kasneje idejo o socialni okužbi zavrnil, češ da ne zlorabi množica posameznika, ampak obratno, posameznik množico, da se v njej osvobodi socialnih spon in potlačitve gonskih vzgibov. Vzajemna identifikacija, ki oblikuje primarno množico, se vrši prek vodje kot skupnega objekta, s katerim stkejo sleherniki tesno libidinalno vez. Takšna dinamika in estetika procesov je znana od nacističnih do Trumpovih množic. In na Janševih zborovanjih ni nič drugače. To smo se spet prepričali prejšnji teden na zborovanju proti »krivosodju« pred okrožnim sodiščem v Celju. Zborovalci so bili voljni in zreli, da se brez razmisleka odzovejo na ukaz in »šturmajo« v sodno palačo, ali v parlament, ali v vladno palačo. In tudi Janša, ki ga sicer do obisti poznamo, je prvič tako neposredno kazal skomine po takšnem pozivu. Pred sodno stavbo v Celju ni bilo nobene šale. To ni bil ustvarjalni in sproščeni protestival na ulici, kakršne smo videvali v času protestov proti represivnim praksam Janševega režima. Nasprotno, Janševa ulica je bila mrka, slepa, jezna, in bi se ob najmanjšem namigu vodje nasilno preselila v prostore državnih institucij. Pač, podobno kot Trumpovo ljudstvo. Ne da bi bili preveč patetični, a ta dogodek je bil prelomen. V sodni dvorani je potekal proces proti Janši, na ulici pred njo proces proti pravni državi. In težko se bo poslej pretvarjati, da se ni nič zgodilo in dogajalo. Človek, ki je trikrat vodil slovensko vlado in jo naskakuje četrtič, ne priznava temeljnih postulatov pravne države. In zato ni treba iskati mehkih, diplomatskih besed. To je poskus prevrata.

Privatizator radiologije ostaja šef

Del radioloških storitev je v Sloveniji že privatiziran. Večino ambulantne slikovne diagnostike danes opravljajo podjetja, kot je v Ljubljani Medilab ali v Mariboru Fontana. Pogosto v njih popoldne delajo radiologi, ki so sicer zaposleni v javnem zdravstvu. A slikovni del radiologije – interpretacija posnetkov – je razmeroma poceni, za posamezno storitev javna zavarovalnica odšteje okoli 200 evrov. Med približno 300 slovenskimi radiologi, skupaj s specializanti, pa imamo v državi tudi nekaj deset intervencijskih radiologov, ki se ukvarjajo s terapevtskim delom discipline, ta pa je zaradi zahtevnosti, rabe posebno dragih materialov, opreme in sodelovanja s širšo ekipo veliko dražji.

Vinci Vogue Anžlovar / Umrl je prvi zvezdnik neodvisne in samostojne Slovenije

Vincijev Selfie brez retuše (2016), kombinacija samokritike, samoočiščenja, odiseje, tripa, resničnostnega šova in ultimativnega selfija, ima najboljše tri minute v zgodovini slovenskega filma. Vinci najprej pove, da je Vinci, potem pa navrže svoj prvi spomin: »Oče je mamo vrgel skozi steklena vrata, tako da je bila vsa porezana.« Oče je nato mamo odpeljal v bolnišnico: »Tomažek si je naredil ovsene kosmiče in pridno počakal.« Potem Vinci pove, da je mama leta 1968 postala miss Slovenije, a so ji naslov vzeli, ker je bila že poročena, in da je igrala v Godinovem filmu Piknik v nedeljo.

Ksenofobija župnika iz Trnovega v Ljubljani

Trnovski župnik Tone Kompare, ki je letos poleti imel zlato mašo, obhajal je torej 50 let opravljanja duhovniškega poklica, to ljubljansko župnijo vodi že več kot 20 let. Širši javnosti je znan tudi po tem, da je leta 2011 na predvečer odprtja novozgrajenega mostu Hradeckega v stari Ljubljani tega – torej javni objekt in v nasprotju z uradnim stališčem občine – na skrivaj blagoslovil. Ženskam, ki so se odločile za splav, pa je nekaj kasneje sporočil, da se s tem »njihove maternice spreminjajo v grobnice«.

Znova ministrica

Za Ksenijo Klampfer je javnost prvič slišala, ko je maja 2017 – takrat je bila načelnica upravne enote v Mariboru – prepovedala koncert hrvaškega skrajno desnega pevca Marka Perkovića - Thompsona. Takrat ji je to svetovala mariborska policijska uprava, saj je obstajalo tveganje, da bi zaradi koncerta, na katerem bi bili zagotovo prisotni ustaški simboli, prišlo do povečanega varnostnega tveganja. Ksenija Klampfer se je s policijo strinjala in koncert prepovedala, kljub kritikam, ki so se nanjo usule z desnega političnega pola, češ da krati ustavno pravico do zbiranja.

Trojanski konj tobačne industrije

Dolgoletna gonja proti kajenju – od uspešnega ozaveščanja o potencialno usodnih posledicah kajenja za zdravje prek gnusnih fotografij razpadajočih teles dolgoletnih kadilcev, ki krasijo tobačne izdelke, do nenehnih podražitev cigaret, zaradi katerih je tobak danes skorajda tako dragocena dobrina kot žafran – je bila svoj čas zelo uspešna. A ne za dolgo: police trafik po vsem svetu so preplavile žepne napravice, s katerimi lahko svoja pljuča nahranimo z ekscesnimi količinami nikotina, in to v obliki osvežujoče pare z okusom jagodnega čigumija, sladkorne pene, tropskega sadja ali na primer jabolčnega zavitka. Ravno ko je šlo kajenje končno iz mode in družba ni bila več (tako) množično zasvojena z nikotinom, se je ta, ovit v tančico tehnološkega napredka, prihuljeno prikradel nazaj v naša pljuča. Privlačnost elektronskih cigaret in cvetoča industrija vejpanja v veliki meri temeljita na iluziji neškodljivosti: ni smrdečega dima, ni pepela, le oblaki prijetno dišeče pare, ki jih številni dojemajo kot neškodljivo alternativo tistim rakavim paličicam, ki jim pravimo cigarete. A žal stanje še zdaleč ni tako rožnato kot dizajn vašega najljubšega vejpa z aromo sladkorne pene: zdravstveni strokovnjaki čedalje glasneje svarijo, da elektronske cigarete niso niti približno tako benigne, kot bi si želeli njihovi zvesti uporabniki.

N'toko

6. 12. 2024  |  Mladina 49  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Leto terorizma

Šest mesecev je naokoli in vlada je ponovno podaljšala mejni nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. To je zdaj že rutina, ki se redno izvaja vse od lanskega Hamasovega napada. Tudi razlog za opustitev šengenskega režima ostaja enak: »povečana teroristična grožnja zaradi radikaliziranih posameznikov in gibanj, ki prihajajo z vojnih območij Bližnjega vzhoda«. Po oceni varnostnih strokovnjakov grožnja terorizma v Sloveniji ostaja na visoki, tretji stopnji, torej lahko realno pričakujemo, da se bo nasilno dejanje zgodilo. Ti izredni ukrepi – dejansko gre za odpravo enega temeljnih pogojev enotnega gospodarskega območja EU in uvajanje izrednih varnostnih razmer – pa niso bili deležni nobene posebne parlamentarne razprave, nobenih novinarskih poizvedb, kaj šele protestov civilne družbe. Postregli so nam z njimi kot z enostranskim strokovnim dejstvom, v katero se druge institucije nimajo kaj vtikati in ki ga varnostnim organom ni treba niti utemeljevati … Kaj pa vi veste o terorizmu? Bi bili radi odgovorni za strelski pokol v Stožicah?

Donacija cementarne

Župan občine Kanal ob Soči Miha Stegel je s predsednikom uprave cementarne-sosežigalnice Alpacem (bivši Salonit) Tomažem Vukom podpisal dogovor o donaciji v višini dveh milijonov evrov.

Janko Lorenci

6. 12. 2024  |  Mladina 49  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / So res vsi enaki?

Na desnici nič bistveno novega. Odprto ostaja, ali bo Logar prišel v parlament in koliko volivcev bo odščipnil SDS in NSi. Kaj bo storil potem, je jasneje: če bo jeziček na tehtnici, bo pomagal spraviti Janšo na oblast. Z levo sredino bi se povezal le, če bi bila nesporna zmagovalka volitev.

dr. Bogomir Kovač

6. 12. 2024  |  Mladina 49  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / V slepi ulici

Preteklo je več kot tisoč dni od ruske invazije na vzhodno Ukrajino, največje in strateško najbolj usodne vojne v Evropi po letu 1945. Po domala treh letih bojevanj sta obe strani v brezizhodnem položaju. Zahodne države vedno bolj intenzivno oborožujejo Ukrajino, Rusija posega po vedno močnejših in nevarnejših orožjih, na obeh straneh zmanjkuje voljnih vojakov. Vojaško nobena stran ne more slaviti zmage, zato je sklenitev morebitnega miru lahko zgolj priznanje obstoječega stanja. Ukrajina je tu na slabšem, vojaško postopoma izgublja, ekonomsko je povsem odvisna od zahodne pomoči, ljudje bodo težko preživeli tretjo zaporedno zimo. Rusiji pozicijska vojaška igra bolj ustreza, preživela je ekonomske sankcije, toda tveganja se tudi zanjo povečujejo. ZDA in EU jo še naprej želijo vojaško obkoljevati in ekonomsko slabiti. Rusija ostaja njun etablirani politični sovražnik, Putin pa ideološko poosebljanje zla. Novi »Trumpov svet« je v to brezizhodno pozicijsko igro vnesel dodatno negotovost. ZDA so dejansko zakuhale to vojno in z nepredvidljivim Trumpom naj bi jo tudi končale. V množici dilem sta dve povsem jasni. Ukrajina je tu prva in največja žrtev, EU največji osmoljenec.

Zmenek z močjo in vplivom

Ko je italijanska premierka Giorgia Meloni junija lani v svojih uradnih prostorih v palači Chigi sprejela milijarderja Elona Muska, je bilo v zraku čutiti veliko pričakovanje. On se je šalil, ona se je lomila od smeha, ni manjkalo niti občudujočih pogledov. Nato se je stisnila k obiskovalcu, in kot bi lahko sklepali po posnetkih, se je s tem očitno začelo enkratno partnerstvo.

Ta veseli dan kulture

Kaj se je dogajalo nekoč, je znano. Pesnica, igralka, umetnica Svetlana Makarovič bi morala leta 2000 dobiti Prešernovo nagrado za pesniški opus. Nagrade ni sprejela, ker jo je isto leto – po čudnem postopku in v še bolj nenavadnih okoliščinah – dobil pater Marko Rupnik, ker je z mozaiki uredil papeževo kapelo. »To ni ista gora,« je rekla Svetlana Makarovič in odšla z odra.

Zadeti trenutek časa

Njihova skupna pot se je začela pred dobrimi 20 leti in od blizu smo jo imeli priložnost – in čast – spremljati tudi na Mladini. Avtor vizualne podobe naše revije je bil takrat Matevž Medja iz Gigodesigna, njegov asistent pa Damjan Ilić. Šef mu je v samostojno oblikovanje prepuščal vse več in več naslovnic Mladine, ko pa je Ilić Gigodesign zapustil, mu je projekt predal kot »doto«. Potem sta skupaj z Ivianom Kanom Mujezinovićem, še enim tedaj mladim oblikovalcem, s katerim sta delila enake poglede na oblikovanje, dobila povabilo Mladininega kreativnega direktorja Roberta Botterija, da bi v sodelovanju z njim zasnovala novo celostno podobo revije (2004). Kasneje sta zasnovala še eno (2011), do danes pa sta oblikovala tudi že okoli tisoč Mladininih naslovnic.

Pogled v zakulisje

Vas zanima, kaj je Špela Rozin zabrusila režiserju filma Bitka na Neretvi? Ali pa, kako je Olga Kacjan kot otrok za zabavo igrala umiranje iz La bohème? Dokumentarna televizijska serija v šestih delih Protagonistke – 6 velikih slovenskih igralk, ki bo premierno prikazana ta četrtek, 12. decembra, na velikem platnu Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani (glede predvajanja na malih ekranih pa se trenutno še dogovarjajo), odstira zaveso v (notranji) svet šestih ikon slovenskega filma, gledališča in televizije, rojenih med letoma 1942 in 1952: Špele Rozin, Teje Glažar, Jožice Avbelj, Olge Kacjan, Marinke Štern in Marijane Brecelj.

Repetovo sporočilo

Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) in Inženirska akademija Slovenije sta v torek pripravila posvet Zakaj Slovenija zaostaja za primerljivimi državami EU?

Ptičje priče

Kaj človeku ostane na koncu življenjske poti, ko se znajde sam pred seboj? Kaj je zares pomembno? Koliko veljajo naši dosežki in odnosi, ki smo jih zgradili? In kakšen pogum (in žrtev) terja, da živimo življenje tako, kot si želimo sami?