Priprave na vojno

Vojska Združenih držav Amerike je začela izsekavati podrast in drevesa, ki so prerasla vojaško oporišče na tihooceanskem otoku Tinian. Tinian je eden izmed Severnih Marianskih otokov, leži blizu ameriškega Guama in je skupaj z njim najzahodnejše ozemlje ZDA. Med drugo svetovno vojno je bilo tam zgrajeno oporišče, z njega sta poleteli letali, ki sta odvrgli atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki. Po vojni je ameriška vojska oporišče opustila in namesto njega začela uporabljati oporišča na Japonskem in v Južni Koreji. Na Japonskem imajo ZDA 54 tisoč vojakinj in vojakov, kar je najštevilnejše moštvo ameriške vojske v tujini, 30 tisoč jih imajo v prefekturi Okinava, ki je najbližja Tajvanu.

Politiki lahko lažejo in zavajajo tako rekoč brez posledic 

Z novim aktivističnim projektom znanega borca za tradicionalne vrednote Aleša Primca bodo prihodnji teden začeli zbirati podpise za referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Volivce bi radi – spet, saj je na to temo že potekal posvetovalni referendum – vprašali, ali se strinjajo, da bi morali peščici posameznikov, neozdravljivo bolnih in trpečih, ki si tega želijo, proti koncu življenja omogočiti dostojnejšo smrt. Pri tem uporabljajo zavajajoče, če ne kar v celoti lažne trditve. Začenši s to, da bi šlo za referendum proti »zastrupitvi bolnih in starejših«, ki jo najdemo na promocijskem gradivu pobude. Glede na Primčeve utemeljitve bi človek lahko verjel, da je državni zbor res sprejel zakon, ki bo ljudi silil v smrt, zdravstveni delavci pa bodo tako rekoč hodili po domovih in jih zastrupljali.

Anže Logar ni nikoli zares zapustil Janeza Janše

Anže Logar je svojo politično kariero dolgih 25 let skrbno gradil v SDS. Bil je stranki in predsedniku eden najbolj vdanih kadrov, nato pa je na presenečenje javnosti na predsedniških volitvah leta 2022 nastopil kot samostojni kandidat, čeprav se je pri tem še zmeraj močno zanašal na infrastrukturo stranke. A šlo je za prenos taktike, znane z lokalnih volitev, na katerih v Sloveniji županski kandidati že praviloma nastopajo kot neodvisni, čeprav je bil marsikateri med njimi prej član stranke. Kajti ljudje imajo radi neodvisne kandidate, naj gre pri tem za še tako očitno mimikrijo. Toda vrnimo se k Logarju: izide predsedniških volitev je nazadnje pričakal v družbi predsednika stranke Janeza Janše; drug ob drugem sta, sključena nad mobilnikom, na večer volitev spremljala preštevanje volilnih glasov. Ob porazu se je povzpel na govorniški oder tiskovnega središča na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču in napovedal: »Danes smo na začetku nečesa velikega.« To je bila uvertura v domnevno oddaljevanje od matične stranke in njenega predsednika – a danes sta si z Janšo enako blizu, če ne še bližje kot prej.

Roka roko umije

Predsednik SDS Janez Janša se pred vsakimi volitvami znajde pred težavno nalogo. Ker ve, da ima njegova stranka med volivci omejen domet, sama v našem proporcionalnem volilnem sistemu ne more osvojiti dovolj glasov, da bi prevzela oblast. Zaradi narave volilnega sistema tudi SDS potrebuje širšo koalicijo. To pa je za stranko z radikalnimi stališči huda preizkušnja. Še posebej, ker so se levoliberalne stranke obvezale, da v koalicijo z njo zaradi njene avtoritarnosti ne bodo vstopile. SDS je tako že doslej na vsakih volitvah iskala načine, kako pridobiti koalicijske partnerje. In vedno znova se je stranka pod taktirko Janeza Janše sama lotila ustvarjanja bodočih koalicijskih partnerjev. Ena izmed tako ustvarjenih strank je bila pred zadnjimi volitvami danes že kar malo pozabljena stranka Konkretno.

Kazni za udeležence Thompsonovega koncerta

Pred dnevi so v javnost prišli povzetki člankov iz avstrijskih medijev, da je tamkajšnje notranje ministrstvo začelo izdajati kazni državljanom, ki so se udeležili julijskega koncerta Marka Perkovića Thompsona na zagrebškem hipodromu. Kako je mogoče kaznovati za kršitve, storjene zunaj neke države? Kateri simboli, gesla, vzkliki in geste so po avstrijski zakonodaji prepovedani? In zakaj so udeleženci Thompsonovega koncerta iz Slovenije – čeprav je bila nedavno tudi pri nas uzakonjena prepoved nacistične in fašistične simbolike – varni?

Kako hoče Trump Ameriki prinesti isto stvar kot Janša Sloveniji – svobodo

Amerika res nima sreče – izvolila je lunatika, ki ponoči ne more spati. In ker ne more spati, počne strašne, bedaste, grozljive, krute, nore, sadistične, lunatične reči. Neprestano. Non stop.

Grega Repovž

29. 8. 2025  |  Mladina 35  |  Uvodnik

Uvodnik / Sledi denarja

Na začetku poletja, natančneje 3. julija 2025, v tednu, ko pol Slovenije odide na morje, je Slovenska tiskovna agencija objavila novico s tole vsebino: »Članstvo stranke Konkretno je danes večinsko potrdilo pripojitev stranke Konkretno k stranki Demokrati, sta danes potrdila prvak Demokratov Anže Logar in dosedanji predsednik Konkretno Janez Demšar. S tem bo k Demokratom prešlo tudi članstvo stranke Konkretno, Logar pa bo Demšarja predlagal za podpredsednika Demokratov. Program bodo oblikovali do konca septembra.« Novica je medijski prostor zgolj oplazila, saj je stranka Konkretno za javnost popolnoma nepomembna, resno je delovala le pred volitvami 2022 in nato izginila, predsednik stranke Janez Demšar pa politično ne obstaja.

Vlado Miheljak

29. 8. 2025  |  Mladina 35  |  Dva leva  Za naročnike

Maša za Domovino

Die Zweite Heimat – Chronik einer Jugend (Druga domovina – kronika neke mladosti) režiserja Edgarja Reitza, film, posnet leta 1992, je drugi del nemške trilogije Heimat (Domovina). Trilogija je na podlagi družinske sage družine Simon izjemno subtilno, a hkrati dokumentarno kronološko filigransko obdelala zgodovino Nemčije od leta 1840 do leta 2000. Zgodba nas vodi skozi turbulence poražene Nemčije po prvi svetovni vojni pa vse do ponovne združitve dveh delov, ki je ob nastajanju prvega dela filmske trilogije (1984) niti slutiti ni bilo mogoče. V filmu je ujeto vse od zafrustriranosti in nemoči prebivalstva po prvi svetovni vojni do vznika nacionalsocializma in ponovne vojne. V ozadju estetskih, umetniških, idejnih in življenjskoslogovnih iskanj se v drugem delu spoprime s krizo identitete obnovljene ponacistične Zahodne Nemčije, ki se v sedemdesetih letih izteče v levi ekstremizem/terorizem in institucionalni »lov na čarovnice«. V tretjem delu saga obdela še en veliki kulturnoidentitetni šok: ponovno združitev dveh ločenih polovic naroda.

Dobičkonosni Blejski otok

Podjetje Blejski otok, ki je v lasti Župnije Bled, je lani povečalo prihodke in dobiček. Prihodki iz prodaje so se s predlanskih 2,6 milijona evrov zvišali na 3,1 milijona evrov, čisti dobiček s predlanskih 595 tisoč evrov na 645 tisoč. Upoštevajoč dobičke preteklih let, podjetje razpolaga s 4,1 milijona evrov bilančnega dobička. Služi z več storitvami. Za obisk Blejskega otoka z »vključeno vstopnino za cerkev Marijinega vnebovzetja z zvonom želja, samostojni razgledni zvonik in muzejsko razstavo v Proštiji« letos računa od pet evrov za otroke do 15. leta do 12 evrov za odrasle osebe ter 24 evrov za družino, kar pomeni »starše in otroke do 15. leta starosti«. Poleg obiska otoka prodaja in pobira naročila tudi za potice ter bogoslužje oziroma svete maše, trži pa tudi »Hotel v starem župnišču«. Nastanitev z zajtrkom ponuja v desetih dvoposteljnih sobah, cene za najosnovnejše ležišče pa so konec avgusta 123 evrov na noč.

»Celo pri najgrozljivejših posilstvih sodniki izrekajo blage kazni«

Izkušnje žrtev spolnih deliktov kažejo splošno sliko neprimernih pravosodnih in drugih uradnih postopkov. Kažejo presenetljivo mero razumevanja za domnevne storilce, moške, in nerazumevanja za žrtve, ki so večinoma ženske. V sodbah lahko beremo vprašljive in preživete argumente v prid storilcem in se čudimo in zgražamo. A kaj se zgodi, ko tovrstne subjektivne, anekdotične resnice dobijo potrditev v objektivnih podatkih, ki dejansko kažejo blažjo, celo posebej blago obravnavo spolnih predatorjev? O tem smo govorili z dr. Mojco Mihelj Plesničar, ki je skupaj s kolegi z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani analizirala na stotine sodb s področja spolne kriminalitete.

»Z genocidom v Gazi se fašizem ponovno uvaja kot normalna praksa«

Po podatkih z začetka tedna naj bi genocid v Gazi terjal že skoraj 63 tisoč smrtnih žrtev. Kot so nedavno razkrili pri britanskem časniku Guardian, neodvisnem izraelsko-palestinskem mediju +972 in hebrejskem Local Call, naj bi bilo tudi po podatkih izraelskih obrambnih sil več kot 80 odstotkov žrtev civilistov. Izrael medtem razmere zaostruje z napovedmi popolnega zavzetja mesta Gaza in širjenjem nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu. O najnovejšem dogajanju in zgodovini konflikta smo se pogovarjali s palestinskim raziskovalcem na področju razvojnih študij dr. Tufikom Hadadom, ki je v Vzhodnem Jeruzalemu deloval kot vodja britanskega raziskovalnega inštituta Kenyon.

Zakaj počasno hiranje slovenskih tiskanih dnevnikov pomeni hiranje demokracije?

Marko Milosavljević je profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, zaposlen je na katedri za novinarstvo in je eden največjih poznavalcev tega področja v Sloveniji. Milosavljević je leta 2022 za N1 povedal, da strankarska glasila, »kot so Nova24, Demokracija in druge sorodne platforme«, niso mediji, tudi avtorji, ki tam delajo, »niso novinarji, ampak so strankarski sodelavci in promotorji«. Zaradi te izjave si je nakopal tožbo izdajateljev televizije Nova24TV in spletnega portala Nova24.si. Sodišče je letos pomladi odločilo, da je imela vrednostna sodba profesorja »zadostno dejstveno podlago«. Glasila stranke SDS niso obupala. V predpisanem roku je odvetniška pisarna Stušek – odvetnik Janez Stušek je bil v času zadnje Janševe vlade direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in je tudi predsednik strokovnega sveta SDS za obrambo – zoper sodbo okrajnega sodišča vložila pritožbo. »Ne bom jim ugodil, ne bom se prestrašil in ne bom se upognil,« je zaradi nadaljevanja sodnega postopka odločen profesor Milosavljević, »boj za svobodo izražanja, utemeljeno kritiko in akademsko svobodo se nadaljuje.«

Slovenski kriminologi proti Izraelu

Na začetku septembra bo v Atenah potekala letna konferenca evropskega kriminološkega združenja EUROCRIM. Na njej se bo sestalo približno 2000 raziskovalcev, ki se ukvarjajo s kriminologijo, Slovenijo bodo predstavljali zaposleni z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in s Fakultete za varnostne vede.

Alarmisti iz Esmeralde

Sredi avgusta je evropski statistični urad objavil podatke o gospodarski rasti, po katerih je slovensko gospodarstvo v drugem četrtletju zraslo za 0,7 odstotka in s tem doseglo tretjo najvišjo rast v EU in enako kot ZDA. Čeprav je podatek spodbuden – gre za obrat po padcu v prvem četrtletju, hkrati sta se močnejši gospodarstvi Nemčije in Italije v istem času skrčili –, so na Gospodarski zbornici Slovenije pet dni po objavi Eurostata razglasili, da bi »morali sedaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati«, zlasti seveda z znižanjem davkov. A kaj, ko so ravno v tem tednu javno prišle v javnost objave podjetij. Ta poročajo o rekordnih polletnih dobičkih, med njimi je tudi Petrol, katerega uprava je še pred mesecem dni zapirala »neprofitabilne črpalke« in napovedovala poslovni zlom. Še več: državni statistični urad je ta ponedeljek sporočil, da je v 2. četrtletju letos stopnja brezposelnosti upadla na najnižjo raven, odkar merimo in četrtletno objavljamo ta kazalnik (od 2. četrtletja 1997): znašala je 3,2 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot pred enim letom in za 0,8 odstotne točke manj kot v 1. četrtletju letos.

Vrnite nam Utrip!

Ne vemo več, kdaj se je to zgodilo, vemo pa, kaj se je: Utrip in Zrcalo tedna sta bila včasih elitni oddaji TV Slovenija. Imena novinarjev in komentatorjev, ki so lahko naredili tedenski pregled ali notranje ali zunanje politike, so bila izbrana z uredniško pinceto. Saj bo že več kot 20 let tega, a vseeno lahko zapišemo, da na primer Boštjan Veselič Golob v tistih časih ne bi prišel do te oddaje. In tudi vedel bi, da nikoli ne bo dovolj dober. Ker bi mu kdo to tudi povedal. Seveda, pri vseh oddajah so avtorji, ki so svetle izjeme. Bi njihova imena morali objavljati vnaprej, da se lahko slabim izognemo?

Kdaj bo Slovenija uvedla kavcijski sistem za plastenke in pločevinke?

Sredi poletja je bil v parlamentarni postopek vložen zakon, s katerim naj bi tudi v Sloveniji uvedli kavcijski sistem za plastenke in pločevinke za enkratno uporabo, kakršnega poznajo številne evropske države. Namen zakona je povečati delež embalaže, ki se v Sloveniji reciklira, saj bi to prispevalo k zmanjšanju onesnaženja okolja. Zakon torej predlaga sistem, v katerem bi kavcija za plastenke in pločevinke z volumnom do treh litrov znašala najmanj 15 centov, potrošnik pa bi jih dobil, ko bi plastenke in pločevinke vrnil na za to predvideno mesto.

Manj denarja za najbolj preplačane zdravnike zasebnike

Z začetkom prihodnjega leta, je napovedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, bo javna zdravstvena zavarovalnica po več kot 20 letih začela prenavljati formule, po katerih bolnišnicam in zasebnikom plačuje za opravljene storitve. Znesek, ki so ga doslej v UKC Ljubljana ali pa v največjem zasebnem zdravstvenem podjetju MC Medicor v lasti zdravnice Metke Zorc dobili za zamenjavo srčne zaklopke, je temeljil na avstralskem modelu, ki smo ga Slovenci prekopirali leta 2004. Z novim letom bodo začeli veljati novi modeli, ki naj bi temeljili na slovenskih stroških dela in materialnih stroških. Cene storitev naj bi bile realnejše in financiranje bolnišnic pravičnejše, so prepričani na zdravstvenem ministrstvu.

EU v preprečevanje »nedovoljenih« migracij vlaga ogromne zneske

Število beguncev, prosilcev za azil, migrantov se v EU že drugo leto krepko zmanjšuje. Tako vsaj kažejo uradni podatki evropske komisije in evropske obmejne straže Frontex. Ko govorimo o teh podatkih, evropske oblasti vse mečejo v isti koš in temu rečejo neregularne ali ilegalne migracije, slovenska policija pa raje uporablja izraz nedovoljene migracije. Upad je mogoče zelo preprosto pojasniti, posledice, ki se kažejo v tem, da so begunske poti vse nevarnejše, pa tudi.

Sporni sezonski paviljon

Na notranjem dvorišču Gradu Brežice so novembra 2021 postavili paviljon. Za postavitev sezonskega montažnega nadstreška na grajskem dvorišču je občina Brežice dobila dovoljenje novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Paviljon je Posavski muzej Brežice uporabljal za kulturne prireditve in letni kino, oddaja pa ga tudi za različne družabne prireditve, sejme, koncerte in podobno.

Človek z veliko začetnico

Zadnje čase se spet zelo intenzivno ukvarja z dvojezičnimi krajevnimi napisi na avstrijskem Koroškem. Ampak ali se pravzaprav sploh kdaj z njimi ni zares ukvarjal? No, dokler se z Dunaja, kamor se je konec petdesetih let prejšnjega stoletja preselil zaradi študija slikarstva, ni vrnil na Koroško, ga niso posebej zanimali. Ni se ukvarjal s 7. členom avstrijske državne pogodbe, ki določa, da bi morale biti table v obeh jezikih, nemškem in slovenskem, postavljene v kar 836 krajih. Potem pa je občutil, kako je to videti v praksi. Kako je, če so slovenske krajevne table postavljene le v 164 naseljih, kjer živi manjšina, v preostalih pa ne. To je vse bolj občutil kot sistematično zatiranje slovenske manjšine, katere del je tudi sam. In to zatiranje je vrhunec doživelo s skrajno desnim politikom Jörgom Haiderjem iz Svobodnjaške stranke, ki si je konec osemdesetih in v devetdesetih volilno bazo gradil z napadi na slovensko manjšino in še zlasti na dvojezične krajevne table.

N'toko

29. 8. 2025  |  Mladina 35  |  Žive meje  Za naročnike

Vloga Evrope

Nedavna obiska Vladimirja Putina in voditeljev Evropske unije v Ameriki nista pripeljala do kakega bistvenega napredka pri končanju vojne v Ukrajini. Čisto zares si ju bomo zapomnili po vizualnem kontrastu med pompoznim sprejemom, ki ga je bil na Aljaski deležen Putin, in ponižujočo razporeditvijo voditeljev EU okoli Trumpove mize nekaj dni kasneje v Washingtonu. Milijoni Evropejcev so na družbenih omrežjih objavljali fotografijo nerodnega prizora in se čudili klečeplaznosti svojih predstavnikov. Svojevrstna ironija je, da so bili evropski šefi po tem sestanku verjetno deloma zadovoljni, saj jim je uspelo Trumpa odvrniti od prehitrega popuščanja Rusiji – a kar so sami doživeli kot uspeh, je bil za ves preostali svet prikaz nemoči. Petelinasti Macron, samovšečni Starmer, bojevita Giorgia Meloni …, vsi so privolili, da jih aranžirajo v polkrog ob vznožju prestola v Ovalni pisarni, z dotikajočimi se komolci in upadlimi obrazi, da je lahko Trump pred svetovno javnostjo poziral kot alfa moški. Nemogoče se je bilo izogniti vprašanju, ali je Evropa res padla tako nizko, da so njeni voditelji le še nepomembni uradniki, zbrani okoli mize ameriškega poslovneža.

dr. Bogomir Kovač

29. 8. 2025  |  Mladina 35  |  Ekonomija  Za naročnike

Čas pošasti

Ko staro umira, novo pa se še ne more roditi, napoči čas pošasti, je nekoč preroško zapisal Antonio Gramsci. Dramaturgija srečanja Trump-Putin na Aljaski in nekaj dni kasneje šolski primer ponižnosti evropskih voditeljev pri samooklicanemu vladarju sveta v Washingtonu sta klavrna napoved novega svetovnega reda. Svetovna ureditev, spočeta v krvavih nedrjih konca druge svetovne vojne, se nepreklicno lomi in z njo vse njene institucionalne iluzije globalne demokracije in mednarodnega prava. Dejansko so tudi takrat odločali o svetu zgolj trije voditelji, ZDA, VB in Rusije.

Janko Lorenci

29. 8. 2025  |  Mladina 35  |  Kolumna  Za naročnike

V lastno skledo / Križi in težave resnih medijev

V Sloveniji ni veliko resnih medijev – RTV, trije dnevniki, Mladina, še kaka revija in kak portal, pa je konec. Večinoma so bolehni ali grdo shirani.