Grega Repovž

14. 8. 2025  |  Mladina 33  |  Uvodnik

Uvodnik / Lahko zdaj povemo?

Naj se zdi država še tako močna tvorba, je resnica trpka: država in njene veje oblasti so »na koncu dneva« toliko močne, kolikor imajo kredibilnosti v očeh javnosti. Zato je, kadar kakšna veja oblasti ali pa zgolj kakšna izmed njenih institucij zaradi slabega vodstva ali političnega vmešavanja zavozi, v zraku razmislek: ali bi morebitna močna kritika neke trenutne vodstvene strukture v neki instituciji lahko na dolgi rok škodovala tudi sami instituciji?

Bo Janez Janša znova zmagal?

Oguljena novinarska fraza pravi, da času kislih kumaric sledi vroča politična jesen. Da torej poletnemu zatišju sledi čas afer in interpelacij, čas destruktivnosti in preigravanja. Letos naj bi vse to potekalo s širšo amplitudo, bližajo se namreč državnozborske volitve. Frazam in klišejem navkljub velja, da se SDS pripravlja na prevzem oblasti, Janez Janša vseskozi napoveduje »predčasne volitve«, napoveduje »ustavno večino« in veliko »koalicijo z volivci«. Hkrati prav tako velja, da na vladni strani razmišljajo, kaj lahko še storijo in kako bi jim uspelo ponoviti mandat. Eden izmed političnih premislekov je denimo ta, kako se jeseni izogniti referendumu, naj bo to referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ali o medijski zakonodaji ali o prihajajoči pokojninski reformi.

Trump in Putin proti Evropi

Ko sem spomladi 2022 spremljal rusko okupacijo Ukrajine, sem bil globoko pretresen. Seveda so bili pretreseni tudi številni drugi, a zame konkretno je bilo najbolj nedoumljivo, kako lahko kdo v današnjem času razmišlja tako grobo in primitivno, kot je nakazovala tista vojaška akcija. Ruski načrt je bil, kot vemo danes, približno takšen: s tanki se bodo pripeljali v drugo državo, ki se bo hitro zlomila. Konkretno, ruski tanki naj bi zapeljali v mesta in vasi, ljudje bi se po tem prvotnem načrtu morali prestrašiti demonstracije sile in se podrediti novi oblasti, novemu gospodarju. Tako si je Putin zamišljal okupacijo Ukrajine. V nekaj dnevih se je želel popeljati s tanki v ukrajinska mesta, s Kijevom vred, ki naj bi prav tako hitro padel.

Toksična zveza

Ob zgražanju nad tem, kako globoko zatopljeni so mladi v telefone, tiktoke in podobne pogruntavščine, se težko izognemo temu, da ne bi zveneli kot stari nergači. Še težje pa si priznamo, da smo se tudi sami ujeli v isto zanko kot oni – v dopaminsko past, ki so nam jo prihuljeno nastavili tehnološki mogotci iz Silicijeve doline. Da torej tudi sami nenehno in nebrzdano posegamo po telefonu in da se pogosto šele po 20-minutnem brezciljnem drsenju po zaslonu zavemo, kaj pravzaprav počnemo, saj je tovrstno početje postalo že skorajda samodejno – kot bi roka, ki pograbi telefon, razmišljala s svojo glavo.

»Zagovorniki kolaboracije se danes oklicujejo za patriote«

Policijski raciji na antifašističnem taboru, ki ga je prejšnji mesec organiziral klub slovenskih študentov na Dunaju na Peršmanovi domačiji, kraju, kjer so nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne pobili člane družin Sadovnik in Kogoj, je sledil še incident na nogometni tekmi med kluboma SAK iz Celovca in ATUS iz Borovelj, na kateri je sodnik trenerju, koroškemu Slovencu, zabrusil, naj govori nemško. Kmalu zatem se je na generalnem konzulatu Slovenije v Trstu pojavil tudi napis Consolato dei Slavi di merda (Konzulat usranih Slovanov oziroma Slovencev). Čeprav gre najbrž samo za naključje, za nesrečno sosledje dogodkov, podobnih ksenofobnih izpadov pa so slovenski zamejci že vajeni, se ti v svetu, v katerem se spet razrašča nacionalizem, iredentističnih, osvajalskih apetitov pa ne primanjkuje, zdijo še posebej nevarni in zlovešči. O tem, pa tudi o nenavadnem obratu, ko se zdi, da je fašizem postal sprejemljivejši od antifašizma, smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Božom Repetom.

Nevarna smer

Razvojna usmeritev Evropske unije se korenito spreminja: iz znanstveno utemeljene in za preživetje nujne smeri »zeleni prehod in odpornost« gremo v smer »konkurenčnost in obramba/varnost«, ki jo narekuje evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen. A kakšna bo Evropa čez deset let, če bo sprejet predlagani proračun EU 2028– 2034 in bosta uresničena bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe ter politični dogovor na ravni vojaškega zavezništva Nata, ki v prihodnjih letih napovedujeta na stotine milijard evrov vlaganj v oborožitev? Mar nismo na pragu nove militarizacije Evrope – tudi glede na jasno težnjo, da se pomemben del civilne industrije EU prestrukturira v vojaško? Govorili smo z makroekonomistom Bogomirjem Kovačem, sicer tudi Mladininim kolumnistom.

Same proti vsem

Junija letos so minila že štiri leta od redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnih kaznivih dejanj nasploh, ki je prinesla nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu privolitve oziroma »samo ja pomeni ja«. Nihče sicer ni mislil, da bo to prineslo čudežno rešitev za žrtve spolne kriminalitete, torej predvsem ženske in otroke. A verjetno si tudi nihče ni predstavljal, da ne le da se ne bo spremenilo nič bistvenega, ampak da bodo štiri leta kasneje statistični kazalci kvečjemu še slabši kot prej in da bodo žrtve v postopkih pred državnimi organi doživljale povsem enako, če ne celo večje nerazumevanje, ponižanje in razčlovečenje. Kje so razlogi za to?

Ovadeni izraelski vojak v Sloveniji

Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici in Policijska uprava Nova Gorica sta prejšnji teden prejela kazensko ovadbo zoper vojaka izraelske vojske, ki je v enem od turističnih krajev ob Soči. Vojak je bil s svojo brigado dejaven v tako imenovanem koridorju Netzarim v Gazi, kjer naj bi bila izvršena očitana mu kazniva dejanja, med drugim vojno hudodelstvo. Ali je ovadeni še v Sloveniji, ni jasno, v prvih dneh tedna ga policija ni izsledila, torej ga ni niti zaslišala. Kaj je epilog dveh ovadenih izraelskih vojakov v Belgiji?

Čarobna noč

To poletje je stranka SDS že 30. pripravila svoj poletni tabor. Potekal je v kampu Klin v Lepeni, dolini na obrobju Triglavskega narodnega parka. Štirinajst dni so člani stranke preživeli tako, da so hodili v gore, raftali po Soči, molili, splezali na Triglav. Na programu ni manjkalo zgodovinskih predavanj z naslovi kot Raziskovanje staroselcev pri nas in iskanje slovenskih korenin: Slovenci, kdo smo in od kdaj smo tu?. Zadnji dan tabora pa je bil seveda dan počitka. »Skalaški dan počitka za krepitev vere, upanja in ljubezni«, ki je »za srce in dušo, družino in našo domovino«.

Nekemična zasvojenost

Catherine Price, ameriška novinarka in avtorica knjižnih uspešnic, med drugim priročnika How to Break Up With Your Phone (slo. Kako se raziti s svojim telefonom, op. p.), temne vzorce in druge mehanizme, ki pri uporabnikih povzročajo odvisnost od naprav, primerja z mehanizmi igralnih avtomatov, ki marsikaterega obiskovalca igralnice pahnejo v zasvojenost z igrami na srečo. Zaradi tega gre lahko zasvojenost z napravami v takšne skrajnosti, da pri uporabniku odvzem pametnega telefona povzroči hudo abstinenčno krizo, primerljivo z odtegnitvenim sindromom pri zasvojencih s trdimi drogami.

Renesansa neumnih telefonov

Zavedanje, da zlobne tehnološke korporacije ribarijo naše podatke, zlato rudo 21. stoletja, se je v zadnjem desetletju postopoma, a trdno zasidralo v kolektivno zavest (večidel mlajših) uporabnikov. Dokaj silovito se širijo tudi vesti o temni plati pametnih telefonov in družbenih omrežij, zaradi katerih si številni uporabniki, zmožni tovrstne samorefleksije, odvisnost od naprav priznajo in se skušajo od njih tako ali drugače oddaljiti.

Mojmir Mrak, ekonomist / »To ni končni predlog« 

Najprej dve osnovni dejstvi. Proračun EU je v osnovi izredno majhen, saj znaša dober odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) držav članic EU, nacionalne javne finance pa so na ravni približno 50 odstotkov BND držav članic. In drugič, proračun EU se ne sme financirati z zadolževanjem. To, kar je predlagala evropska komisija, torej blizu 2000 milijard evrov za sedemletno obdobje, je ustreznik 1,26 odstotka BND EU. To je res nekaj več od 1,15 odstotka BND, kolikor znaša proračun EU v obdobju 2021– 2027, a treba je vedeti, da bo po letu 2028 treba začeti odplačevati dolg iz naslova zadolževanja EU za začasni finančni instrument, ki ga je po izbruhu covida oblikovala za spoprijemanje s takratno krizo. Če odštejemo sredstva za servisiranje tega dolga, je predlagani proračun EU za obdobje 2028–2034 na približno enaki realni ravni kot sedanji.

Zavedene satanistke! / Načelna poteza slovenskih odbojkaric 

Slovenske odbojkarice so ta teden začele priprave na svetovno prvenstvo, še pred tem pa uspešno opravile kvalifikacije in se uvrstile na evropsko prvenstvo 2026. Zadnjo tekmo kvalifikacij so odigrale z Izraelom in pri tem poskrbele za manjši incident, ko se niso hotele rokovati z nasprotnicami. Za protestno dejanje so se odločile same, mimo državne odbojkarske zveze, z njim pa so si nakopale gnev slovenske desnice. Pričakovano, saj ta vsako obsodbo izraelske vojaške morije označi za antisemitizem.

Pobijanje in stradanje se nadaljujeta

Varnostni kabinet izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja je konec prejšnjega tedna po maratonskem nočnem sestanku sprejel načrt za širitev operacij v Gazi. Najprej naj bi bil Netanjahu želel v celoti prevzeti vojaški nadzor nad območjem, a so se temu uprle izraelske obrambne sile. Po poročanju izraelskega časopisa Haaretz je Ejal Zamir, načelnik generalštaba izraelske vojske, ob tem posvaril, da bi za kaj takega potrebovali vsaj tri mesece priprav in bi morali vpoklicati 200 tisoč rezervistov. Naposled se je varnostni kabinet odločil, da bo Izrael za začetek zavzel mesto Gaza. To je vnovič sprožilo notranja trenja, saj je finančni minister Bezalel Smotrič Netanjahuja obtožil, da je »popustil šibkosti«. Protesti za izpustitev talcev in končanje operacij v Gazi se zdaj v Izraelu stopnjujejo.

Nacistične tablice

V Sloveniji je registrskih tablic, narejenih po meri, vsako leto več. Leta 2024 jih je bilo okoli 78 tisoč, to pomeni, da ima približno 4,5 odstotka registriranih cestnih vozil personalizirano registrsko tablico. Število tablic, narejenih po meri, se je v zadnjih letih povečalo, leta 2021 jih je bilo le nekaj več kot 54 tisoč. A vse to ni zastonj.

Vlado Miheljak

14. 8. 2025  |  Mladina 33  |  Dva leva  Za naročnike

Ni vse tako resno, kakor je videti

Slovenska diplomacija in sploh politika nenehno iščeta način, kako biti na pravi strani zgodovine, ne da bi se to poznalo. Skratka, iščeta diplomatsko formulo prave mere. A v diplomaciji in mednarodnih odnosih je že tako, da je prava mera vselej preveč ali premalo. Sploh se je slovenska politika navzela siceršnjega nacionalnega pojava streljanja napačnih tarč. Tudi v primeru aktualnih vojn, vojnih zločinov in genocidnih ravnanj v Ukrajini in v Gazi. Slaba tolažba je, da v tem ni osamljena. Združeni Evropejci so takoj po začetku vojne v Ukrajini usmerili svoje strelice v ruske športnike, umetnike, znanstvenike, slehernike, pa celo pasemske mačke (sic!). A po treh letih in pol vojni še vedno ni videti konca; mesta in vasi še vedno gorijo, dekleta izgubljajo fante, žene može, otroci očete, civilisti domove in življenja, na pokopališčih zmanjkuje prostora ... Edina opazna sprememba za zdaj je, da Trumpova Amerika po kratki prekinitvi spet oborožuje Ukrajino, račune za stroške pa po novem izstavljala Evropi.

Zlati holokavst II.

Pogovor o iskanju zdravniške pomoči zaradi kajenja elektronskih cigaret je med mladimi nekaj vsakdanjega. Vsak pozna koga, ki je zaradi tega moral k zdravniku, kot je nekoč vsak poznal koga, ki je moral na »izpiranje želodca« zaradi zastrupitve z alkoholom. Ker se vejpanje še vedno predstavlja predvsem kot manj škodljiva zamenjava za kajenje tobaka, smo se za stvarnejše in manj anekdotične podatke obrnili na zdravstvene ustanove.

Odprt lov na sežigalnice

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je prejšnji teden objavilo javni razpis, na podlagi katerega bo podelilo 30-letne koncesije za sežiganje komunalnih odpadkov. Razpis je pričakovan, potem ko je vlada aprila z uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov sprejela pravno podlago za podelitev koncesij. Takrat sta ljubljanska in mariborska občina (ponovno) potrdili prijavo za koncesijo, poleg njiju jo bo dobilo še Celje, kjer edina sežigalnica že deluje.

Na vladnih spletnih straneh vztrajajo psevdoznanstvene teorije 

Ena ključnih lekcij, ki bi jih morala šola dati človeku, je najbrž ta, da ne sme verjeti vsemu, kar najde na spletu. Če bi v Googlov iskalnik vpisal geslo »zgodovina Slovenije«, bi med prvimi zadetki našel prispevek Kratko o zgodovini Slovenije na vladni spletni strani Gov.si. Napisala ga je zgodovinarka Andreja Valič Zver, v času zadnje Janševe vlade zaposlena v kabinetu predsednika vlade, in vsebuje kar nekaj že ovrženih domnevnih zgodovinskih resnic.

N'toko

14. 8. 2025  |  Mladina 33  |  Žive meje  Za naročnike

In vendar se premika

Pred dobrim letom in pol sem bil prepričan, da je svetovno gibanje v podporo Palestincem v zadnjih vzdihljajih. Takrat sem za Mladino zapisal, da »največji zločin proti človeštvu v zadnjih desetletjih pravzaprav ni imel resnejših političnih posledic za nobeno vlado. Sistem nemoteno melje dalje, kot da dogajanje v Gazi ne bi postavilo nobenih vprašanj. Po začetnem pretresu so evropski režimi nekako inkorporirali izraelsko klanje otrok v status quo.« Danes te besede ne držijo več. Gibanje ni utihnilo in se z vsakim dnem krepi, zaradi tega pa je današnji svet videti politično povsem drugačen, kot je bil še pred nekaj meseci. Voditelji, ki so še včeraj propalestinske aktiviste uvrščali na sezname terorističnih organizacij, danes tudi sami govorijo o genocidu.

dr. Bogomir Kovač

14. 8. 2025  |  Mladina 33  |  Ekonomija  Za naročnike

Dolga Trumpova senca

Politični vrh EU in Kitajske v Pekingu 24. julija 2025 bi moral glede na praznovanje petdesetletnice diplomatskih odnosov in 25-letnice vrhunskih srečanj prinesti preboj, vsaj na simbolni ravni. Toda razen protokolarne potrditve diplomatskega sodelovanja sta obe strani ostali na nasprotnih si bregovih glede mednarodne trgovine in vojne v Ukrajini. Nobenih strateških prebojev nista ponudili glede nove svetovne ureditve, razen benignega sporazuma o podnebnih spremembah. EU je do Kitajske v podobnem trgovinskem razmerju kot ZDA do EU, Kitajska pa je do obeh strani uporabila podoben pristop. Dolga Trumpova senca je v zadnjih treh mesecih dodatno zapletla njuna razmerja.

Janko Lorenci

14. 8. 2025  |  Mladina 33  |  Kolumna  Za naročnike

Brat ali volk

Netanjahu hoče iztrebiti ali izgnati celotno malo ljudstvo, čeprav so bili Judje nekoč sami žrtev sistematičnega iztrebljanja. Trump, nedosegljivi egoman, blefira, izsiljuje in muči svoje Američane in ves svet. Putin v Ukrajino in smrt hladnokrvno pošilja na desettisoče mladih rojakov, čeprav bi lahko že pred časom sklenil zanj ugoden mir.

Boj brez pravil

Rusija je z napadom na Ukrajino prekršila prepoved agresije, kot je zapisana v mednarodnem pravu. Kljub temu skuša svoje početje upravičiti s pravnimi argumenti. Uradna utemeljitev (samoobramba, povabilo ruskim četam, človekoljubno posredovanje) ne vzdrži pravne presoje in je svetovna skupnost ne sprejema, kot dokazujejo tudi različne resolucije generalne skupščine OZN.

Soseska upora

David Rojas si je opasal pištolo in si čez ramo obesil brzostrelko, da mu je visela ob boku navzdol, jaz sem si oprtal nahrbtnik s fotoaparatom, Victoria, Davidova 18-letna hči, pa se je odišavila s parfumom. Ura je bila 4.30 in zunaj je bila trda tema. Tudi mi smo bili odeti v črno. V dnevni sobi je bilo pokončno ogledalo, v katerem smo se drug za drugim preverili. David je Victorii na desni rokav pritrdil našitek z venezuelsko zastavo, meni pa podal črno kapo s šiltom, da bi bil čim bolj podoben njegovim tovarišem iz kolektiva Frente de colectivo revolucionario Sergio Rodriguez (FCR SR). Kolektivi oziroma colectivos so levičarske revolucionarne skupine, ki so prisotne po vsej Venezueli, epicenter njihovega delovanja pa je v soseski 23 de enero (23. januar) v glavnem mestu Caracas. 23 de enero velja za bario, kar je naziv za revnejšo sosesko. Tu smo bili. Tukajšnji kolektivi so pred leti pobili pripadnike tolp in preprodajalce drog, izgnali policijo in vzpostavili varnostni nadzor ter ljudsko oblast. Bario, ki šteje okoli sto tisoč prebivalcev, uživa visoko stopnjo avtonomije.

Tvoj oče se je rodil star 100 let

Palestinska režiserka Razan AlSalah poskuša prek Googlovega uličnega pogleda poiskati hišo svoje babice, a je ne najde. Tako se odvrti Tvoj oče se je rodil star 100 let, tako kot Nakba, kratki film, ki ga je Razan AlSalah posnela leta 2017 – če bi danes posnela nadaljevanje, potem v Gazi s pomočjo Googlovega uličnega pogleda ne bi več ničesar našla. Praktično nobene hiše. Tako kot so Izraelci izbrisali Gazo, so leta 1948 izbrisali številne palestinske vasi, tudi Ma’loul, kamor so se Palestinci, kot vidimo v kratkem filmu Ma’loul praznuje svoje uničenje, posnetem leta 1984, obredno vračali, da bi se spominjali hiš, od katerih so ostale le fotografije in risbe. Danes Izraelci delajo vse, da od Gaze ne bi ostale niti fotografije in risbe – izbrisati hočejo palestinske spomine na Gazo. Knjižnice, univerze, arhive, družinske albume, generacije otrok, ki bi se lahko spominjali. Naša domovina so besede – naslov kratkega palestinskega filma, ki se dogaja v imaginarni prihodnosti, v kateri se Palestinci vrnejo v priznano in neodvisno Palestino – je še kako precizen. Palestinci svojo deželo spletajo iz besed. Tu malce spominjajo na Slovence, ki jih je pri življenju, kot so nas učili, ohranjala prav beseda.

Dve plati iste medalje

Prihodnji teden bo na različnih lokacijah v Ljubljani že devetič potekal festival Grounded, ki napredno mislečo muziko iz obskurnih kotičkov klubskega podtalja združuje z aktivističnim diskurzom in kritično mislijo. Pogovorni program, za katerega skrbi Barbara Rajgelj, profesorica na Fakulteti za družbene vede, pravnica in aktivistka, bo čez dan na sporedu v atriju Mestne hiše. Ob poznejših urah, vse do zore, pa bo v klubu Gromka (in na dvorišču pred njim) na Metelkovi in v dnevno-nočnem baru in kulturnem centru Pritličje, štabu organizatork festivala, glasno odmevala radikalna (post)klubska in eksperimentalna elektronska glasba. Za izrazito eklektičen glasbeni program, ki bo krmaril med libanonskim rapom, latinskoameriškimi klubskimi zvoki, argentinskim reggaetonom (RKT), technom, chicaškim housom, EDM-om, belizejsko punto, brukdownom, (oksimoronskim) ambientalnim gabberjem, breakcoreom, emom, noise opero, pankom, hardcorom, različnimi odvodi klubske muzike jutrišnjega dne in še marsičem, sta kot vselej poskrbeli protagonistki domačega kvirovskega undergrounda Nina Kodrič in Nina Hudej, članici mednarodno uveljavljenega dvojca Warrego Valles.

The Black Keys: No Rain, No Flowers

Kaj dvojec The Black Keys sploh še lahko pokaže leta 2025 – po skoraj četrt stoletja delovanja, po dvanajstih izdanih albumih, po (ponovni) »redefiniciji« ali popularizaciji blues rocka, po jasnem in načrtnem premiku v »sredino«, po številnih sodelovanjih z različnimi »superproducenti« …? Najkrajši odgovor bi bil: »Ne prav veliko.« Daljši pa bi se glasil, da zna postreči s korektnim sredinskim izdelkom, ki mu je težko kaj posebnega očitati, a to je pravzaprav ena od glavnih težav. No Rain, No Flowers je polikan skupek pop-soul balad, poprockovskih ekvivalentov, udarnejših poprockerskih hitičev … Skratka, skupni imenovalec je jasen.