Kako s(m)o metali ven ljudi, ki jih ni in se celo smejali

»Še n’kol se nismo tok smejal …«
– slovenska narodna Več

Norma Korošec: »Različne rase imajo različne IQ-je in če to poveš, si takoj rasist«

Po tistem, ko sem nedavno problematiziral Alenko Žagar Slana iz vrst SDS, ki si pobožno želi rasizma čiste evropske rase, pa o Aleksandru Škorcu, ki se je v tedniku Demokracija navduševal nad večvrednostjo bele rase in govoril o belem Jezusu, je z apologijo rasizma postregla še nova voditeljica razvpite oddaje TV Faktor na TV 3 Slovenija. Njen urednik je Aljuš Pertinač. Več

V pravni državi samovolja ni dovoljena

Raziskovalna novinarka Anja Hreščak je v svoji kolumni v Dnevniku v sredo 20.1. 2021 lepo opisala dogajanje v Rogu, kar smo lahko državljani pravne in socialne države Slovenije nato tudi videli na vseh poročilih javne TV Slovenije. Lucidni dolgoletni novinar Ervin Hladnik- Milharčič je nato dogajanje V Rogu in temu podobne dogodke, ki so v Sloveniji čedalje pogostejši opisal kot maksimalno zastraševanje, na katerega se ne smemo navaditi, ker takšno ravnanje ni normalno. Več

FOTOGALERIJA: Protest za Rog

Nasprotniki rušenja nekdanje tovarne Rog in izselitve uporabnikov iz poslopja so se včeraj zbrali na protestu na Prešernovem trgu, nato pa so odšli do mestne hiše in Roga. Z vzkliki in napisi so sporočili, da so proti diktaturi kapitala in da Roga ne dajo za gradbeno jamo. Policija je pri varovanju uporabila solzivec. Več

»V Nemčiji in Avstriji je stopnja zaupanja med oblastjo in državljani bistveno večja kot pri nas«

"Če bi že iskali razloge, po čem se razlikujemo, lahko rečem, da po nizki stopnji zaupanja v oblast. Ta narekuje ukrepe, ki dostikrat niso utemeljeni v tem, kar ugotavlja in priporoča stroka. Prepogosto se tudi spreminjajo, zato jim težko sledimo. Slabše nam gre tudi zato, ker za temi ukrepi ni empatije, ni povabila k višji stopnji medsebojne solidarnosti, ki smo ji zavezani, ker je tudi nevarnost skupna. " Več

»Minister z ljudmi iz Zavoda Iskreni deli mnoge skupne vrednote«

"Z ljudmi iz Zavoda Iskreni deli mnoge skupne vrednote, pri nekaterih pa se ne strinjajo. Minister podpira cepljenje proti boleznim, po obveznem programu cepljenja so tako cepljeni tudi vsi njegovi otroci. Prepričan je, da je cepljenje edini način za čim hitrejši izhod iz epidemije covida-19 in se bo tudi sam cepil takoj, ko bo to mogoče." Več

Kje vse sedi Bernie Sanders s pletenimi rokavicami

Ameriški senator iz Vermonta Bernie Sanders je nehote postal glavna zvezda inavguracije predsednika Joeja Bidna na družbenih omrežjih, kjer kroži njegova fotografija, ko sedi na stolu z masko in prekrižanimi rokami, odetimi v domače pletene rokavice. Fotografija se v različnih izvedbah pojavlja povsod, Sanders na inavguraciji pa je postal meme. Več

Biden umika Trumpove nameščence v medijih

Dan po prisegi je v četrtek predsednik ZDA Joe Biden odstavil direktorja medija Voice of America (VOA) Roberta Reillyja in namestnico Elizabeth Robbins, glavni izvršni direktor krovne Ameriške agencije za globalne medije (USAGM) Michael Pack pa je sam odstopil že v sredo. Več

»Namesto dialoga je govorilo nasilje«

Na dogajanje na območju nekdanje tovarne Rog, kjer so več let živeli in ustvarjali pripadniki avtonomne skupnosti, v torek pa je območje nekdanje tovarne Rog v posest prevzela Mestna občina Ljubljana (Mol), kar so pospremili protesti, so se odzvali tudi v Slovenskem centru PEN. Obsodili so nasilje nad umetniki in njihovimi podporniki. Več

»Denar je, volja je, potreba je, imamo problem, ki ga moramo rešiti«

Vrnitev ZDA k pariškemu sporazumu prinaša upanje, da se bo sporazum dejansko začel uresničevati, ocenjuje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V obdobju po pandemiji covida-19 ima svet po njenih besedah unikatno priložnost v boju proti podnebnim spremembam. Več

Najzmogljivejši superračunalnik v Sloveniji

Nedavno je Arnes razširil svojo superračunalniško gručo, s katero bo njihov sistem postal najzmogljivejši superračunalnik v Sloveniji. Sistem, ki podpira uporabo za izobraževanje ter predvsem raziskave na področjih umetne inteligence in tehnologije znanja, bo v prenovljeni obliki primeren tudi za druge intenzivne obdelave podatkov. Več

Film tedna: Bitka za vesolje

Na TV Slovenija 2 bo nocoj ob 20.55 na ogled ameriški dokumentarni film Bitka za vesolje v režiji Paula J. Hildebrandta. Restavrirani filmski posnetki iz državnega arhiva in leta proučevanja zgodovine nas popeljejo na razburljivo potovanje od ustanovitve NASE v prihodnost in v nas prebudijo željo, da bi odšli v vesolje in se dotaknili zvezd. Več

Vložena interpelacija ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja 

Poslanci iz LMŠ, SD, Levice in SAB so v DZ vložili interpelacijo ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja. Očitajo mu neodgovorno delo v času epidemije na področjih domov za starejše, delovnih mest in socialnega dialoga, pa tudi pri dodelitvi sredstev na razpisu ministrstva Zavodu Iskreni, katerega soustanovitelj je bil. Kljub povabilu k sopodpisu niso podpisali poslanci iz vrst DeSUS. Prav tako svojega podpisa ni prispeval poslanec SD Dejan Židan, ki je po napovedih tudi na glasovanju ne bo podprl.  Več

Grega Repovž

22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Uvodnik

Konec prvega polčasa

Danes se pozablja, kaj je bil razlog za dejanski razpad prejšnje koalicije in nato odstop takratnega premiera Marjana Šarca: šlo je za predlog odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Danes se to ne zdi tako pomembno, a šlo je po dolgih letih za prvi resen poskus, da bi politika od javnega denarja odrezala gospodarske družbe, zavarovalnice, ki dejansko izjemno dobro živijo (res gre za navidezno upravljanje stotin milijonov evrov javnega denarja) le od tega, da so privesek toka javnih sredstev. Bilo je kot v slabem filmu o korupciji: najprej se je uprl zdravstveni minister, nato se je uprl še finančni minister s celotno ekipo, potem pa še pol koalicije, stranka DeSUS je bila že ves čas proti, ni skrivala povezav z zavarovalnicami, nazadnje sta na nasprotno stran stopili še SMC in SAB. Več

»V posmeh obletnici slovenske države«

Tomaž Kunstelj je veleposlanik v Rimu. To je njegovo tretje veleposlaniško mesto, pred imenovanjem na položaj v Italiji je bil veleposlanik v Vatikanu in Kanadi, bil je tudi namestnik veleposlanika v Argentini. Po izobrazbi je diplomirani inženir lesarstva, v prostem času malteški vitez. Na veleposlaniški položaj ga je prinesla politika, nekoč je bil član SKD, vodja predvolilne kampanje Lojzeta Peterleta, nato je bil dolga leta generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve. Ponosen je, da v tujini predstavlja Slovenijo. »Biti veleposlanik pomeni neke vrste nadgradnjo diplomatske kariere, prepoznavanje nekih znanj, ki si si jih nabral z leti. Pomeni tudi zaupanje, da boš v tujini lahko dostojno predstavljal interese države in tudi državljanke in državljane, da jim boš na razpolago. Predstavljanje države je po eni strani čast in tudi velika odgovornost,« se je Kunstelj lani razgovoril za lokalni časopis Kopitarjev glas iz Vodic, kjer je doma. Več

»Zdenka Badovinac je ena od herojinj našega časa«

Hou Hanru je umetniški direktor Nacionalnega muzeja sodobne umetnosti 21. stoletja – MAXXI. V zadnjih dveh desetletjih je bil kustos ali sokustos več kot 100 razstav po vsem svetu, od Pekinga do New Yorka, od Aucklanda do Benetk. Piše in predava o sodobni umetnosti. Več

Peticija šolarjev in dijakov z zahtevo, da šola spet postane vir učenja  

Šolarji in dijaki so se združili pod sloganom Zahtevamo šolo ter na ministrico za šolstvo Simono Kustec naslovili javno pismo, v katerem izpostavljajo, da učenje na daljavo ni primerna rešitev za trenutno situacijo. "Nimamo časa, da bi čakali na umiritev okužb, ker nam svet v oddobju, ki bo sledilo, ne bo prizanašal – dokaz za to je že vaša odločitev, da bo letošnja matura kljub situaciji potekala skoraj nespremenjeno," so med drugim zapisali. Danes bodo pismo predali tudi ministrici, po naših informacijah pa želijo z ministrico vzpostaviti tudi dialog in se z njo srečati ter ji predstaviti svoje zahteve. V primeru, da odziva z ministrstva oziroma vlade ne bo, bodo organizirali vsesplošni protest.  Več

Se je Tonin ujel na limanice?

Že kakšnih 20 ali 30 let med slovenskimi obramboslovci in strokovnjaki za letalstvo teče razprava, kakšne letalske zmogljivosti naša država potrebuje. Vprašanja niso preprosta. Odgovori so odvisni recimo od tega, ali bomo v Sloveniji še naprej imeli nacionalnega letalskega prevoznika. Od tega, katero letališče bomo razvijali. Pa od tega, ali bo država razvijala nacionalno obrambo ali obrambo v tesnejšem sodelovanju z Natom. Več

Karl Erjavec čaka

Jože Možgan je bil nekoč poslanec združene stranke SLS + SKD. Bilo je pred dobrimi 20 leti, v času, ko se je v parlamentu, kot se od časa do časa zgodi, dogajala prava drama. Tedanji premier Janez Drnovšek je izgubil podporo, parlament pa je iskal novega mandatarja. Ni šlo ne v prvem ne v drugem glasovanju. Šele v tretje je Andrej Bajuk dobil 46 glasov. Podprl ga je tudi Jože Možgan. A ni glasoval sam, zaradi bolezni je njegovo volilno voljo izrazila žena. Glasovanje so opravili ob »smiselni uporabi« 79. člena zakona o volitvah, ki volivcu omogoča, da »pripelje s seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti oziroma oddati glasovnico«. Takrat se s tem ni nihče zares ukvarjal. Pomemben je bil izraz poslančeve volje. Kar je seveda prav, navsezadnje so pred leti nekaj časa v parlament iz zapora vozili tudi Janeza Janšo, da je lahko glasoval. Več

Zaprtje šol je trajalo predolgo. Kako bomo vse otroke vrnili v učilnice?

Vlada je bila v svojem konservativnem vztrajanju pri zaprtih šolah in pouku na daljavo vse bolj osamljena. Z vseh strani so prihajali pozivi, naj ne glede na stanje epidemije vendarle prekine rekordno dolgo zaprtje. Več

»Dolgo zaprtje šol se odraža na duševnem zdravju otrok«

Zaprtje šol traja zelo dolgo in to se odraža na duševnem zdravju otrok. Bojim se, da je to, kar vidimo na Pediatrični kliniki, stiske otrok in poskusi samomorov, le vrh ledene gore. Je pa obenem res, da je vrh epidemičnega vala vztrajal dva meseca in so bile enote intenzivnih terapij po vsej državi na robu zmogljivosti, položaj se je začel umirjati šele v zadnjih nekaj dneh. Več

Roga ni več

Kompleks nekdanje tovarne koles Rog je po osamosvojitvi dolgo propadal. Leta 2002 ga je sicer kupila mestna občina. Načrti prenove so ostali v predalih, propadanje pa se je nadaljevalo. In tako je leta 2006 skupina nadobudnih mladenk in mladeničev ta odprti prostor zasedla – Ljubljana pa je dobila drugi večji skvot, drugo večje avtonomno območje, po Metelkovi. Metelkova je bila že takrat eno od središč kulturnega in družabnega življenja v državi, zato je ideja, da prestolnica dobi še eno tako območje, naletela na razmeroma dober odziv javnosti, ki sicer nad takšnimi zasedbami prostora ni navdušena. Taka območja so bila takrat po prestolnicah Evrope del vibrantnega, drugačnega, svežega, zdelo se je, da bo Ljubljana s to zasedbo praznega prostora nekako napredovala, postala še bolj podobna evropskim prestolnicam, od Københavna do Berlina. Seveda so bila mnenja različna, pa vendar je alternativna kultura s svojim odprtim življenjskim slogom delovala kot dopolnitev, osvežitev mesta. Več

»Obnašajo se kot kapo v koncentracijskem taborišču«

Če še ne veste: vi ste krivi za bilanco epidemije. Krivi ste, ker se družite z družinskimi člani in prijatelji in ker hodite na obisk k ostareli materi v dom za starejše; krivi ste, ker na sprehodih po gozdovih niste nosili mask; ker ste na črno šli k frizerju, da vam pobarva narastek; ker kolesarite pred parlamentom. Vi ste tisti, ki ste žurali v Zrćah, se opijali po martinovanjih, silvestrovali na ilegalnih žurkah. Vi ste tisti, ki ste premalo dobri za to vlado, ki si je brez demokratičnih volitev prigrabila mandat, da lahko v dobi koronavirusa utrjuje svojo oblast – in ta vlada ve, česa vse ste krivi. Pravzaprav ste krivi že zato, ker ste se rodili, grešni in nepopolni, kakršni ste. Zato vas bo oblast prevzgojila, vam pokazala vaše zablode in vas pregnetla v nov narod, poslušen, hvaležen, ponižen. Lahko sprejmete te namere – lahko pa prisluhnete glasovom razuma, ki opozarjajo, da niste vi krivi, in se vprašate, kdo pa je. Dr. Rajko Muršič je redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Več

Ko nacionalno varnost ruši notranji minister

Slovenska politika je do varnostnih in obveščevalnih služb vedno imela mačehovski odnos. Slovenske obveščevalce in policiste je od nekdaj obravnavala kot nebodijihtreba, ki jih vzdržuje in plačuje le zato, ker države brez teh služb nihče ne bi jemal prav resno. Tudi sedanji predsednik vlade je že kar nekajkrat dokazal, da se požvižga na vlogo in pomen teh služb, čeprav njihovo delo sicer zelo dobro pozna. Morda je bil ravno zaradi tega izredno popularen pri tujih obveščevalcih, a tudi ti so bili presenečeni, ko je leta 1994 iz notranjepolitičnih razlogov in zato, da se znebi konkurence v trgovini z orožjem, »odkril« orožje na mariborskem letališču, ki ga je tja v sodelovanju s slovensko obveščevalno službo spravilo kar nekaj tujih obveščevalnih služb, da bi pomagale borcem Bosne in Hercegovine, in ko so nekaj let pozneje njegovi fantje, da bi dokazali, kako »pokvarjena« je SOVA, »odkrili« tajno stanovanje v Ljubljani, ki so ga za delo s soglasjem slovenskih oblasti uporabljali zahodnoevropski obveščevalci pri spremljanju vojnih in povojnih razmer na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. A vsi ti podvigi zbledijo ob ravnanju njemu najposlušnejšega ministra Aleša Hojsa, ki mu je prvič uspelo zadati res nevaren udarec sistemu slovenske nacionalne varnosti. Čeprav sta si oba politična pola po osamosvojitvi prisvajala obveščevalne in varnostne službe, je slovenskim obveščevalcem in policistom uspelo ohraniti profesionalen odnos do svojega dela in ga opravljati v interesu vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije. Ta odnos in objektivne razmere za njihovo delo pa so zaradi ravnanja ministra za notranje zadeve zdaj postavljeni pred zelo resno, že kar kritično preizkušnjo. Več

Zmeda pri cepljenju splošne populacije

Do organiziranega cepljenja ljudi, ki ne spadajo v nobeno od prednostnih skupin prebivalstva, bo preteklo še nekaj mesecev. Dostopnost cepiva je za zdaj zaradi težav pri povečevanju proizvodnje in zamudah pri postopkih odobritve slabša, kot bi si želeli in smo pričakovali. Več

Iskreni minister

Zavod Iskreni, ideološko in kadrovsko povezan s stranko NSi, je na javnem razpisu za dodelitev sredstev za sofinanciranje projektov, namenjenih pomoči ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije, prejel najvišji mogoči znesek – 130 tisoč evrov. Poleg tega, da zavod drugače od številnih tekmecev nima dolge zgodovine zagotavljanja pomoči ranljivim skupinam, v oči bode tudi, da je Janez Cigler Kralj, ki vodi ministrstvo, odgovorno za dodelitev sredstev, še do nedavnega veljal za enega izmed ustanoviteljev zavoda. Več

Res le vladni lapsus?

Novi zakon o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022 povzroča velike težave visokemu šolstvu, ki v prihodnjih dveh letih ne bo smelo na novo zaposliti nikogar niti, če se bo obseg dela posamezne ustanove povečal zaradi pridobitve raziskovalnega projekta. Na to je v ponedeljek zjutraj na Twitterju opozoril Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete, ki je prepričan, da je za rešitev iz krize bistveno vlaganje v raziskave, razvoj in zaposlovanje, ne pa dodatno zategovanje pasu. Več

Neodvisni Sledilnik

Največje pozornosti deležna dejavnost Znanstvenega društva Sledilnik je spletna stran sledilnik covid-19 (sledilnik.org), projekt zbiranja, analiziranja in objavljanja podatkov o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Več

Po Trumpu Trump

Trump je ustvaril privržence, ki izgledajo kot sekta – kot verski fanatiki, ki so pripravljeni zanj umreti. Kar pa ne preseneča – tudi sam je bolj kot na ameriškega predsednika spominjal na voditelja sekte, ki od svojih vernikov pričakuje natanko to: da bodo zanj umrli. Ustvaril je svoje ljudstvo – in tega ljudstva noče deliti z drugimi. To je njegovo ljudstvo. To je njegova lastnina. Z njo lahko počne, kar hoče. Če hoče, lahko svoje ljudstvo pošlje nad Kapitol. Če hoče, ga lahko uniči, pokoplje, pogubi. Več