Film / Bugonija

za +

Where Have All the Flowers Gone?

Ker Yorgos Lanthimos snema odbite filme o odbitih – neusmiljenih in nesrečnih, grozljivih in grotesknih – časih ( ja, nihilističnih časih, ki so, kot bi rekel Shakespeare, res »out of joint«), si lahko živo predstavljate, kako odbit je šele film o dveh lunatičnih konspirologih, ki ugrabita bogatašinjo, toda ironično – kljub vsej baročni, že kar rokokojski odbitosti je to film (sicer reimaginacija korejskega kultnega filma Rešite zeleni planet), ki ne izgleda le realistično, ampak že kar socialrealistično ali celo socialnaturalistično. Lanthimos – vsaj po Podočniku – še ni posnel tako realističnega filma. Razumeli ga bodo tako bogati kot revni. Tako magnati kot proletarci.

Teddy (Jesse Plemons) in Donny (Aidan Delbis), mala človeka, utrujena, ponižana, tisočkrat izigrana proletarca, podeželska idiota in konspirologa, ki spominjata na prijateljski roparski par – Sonnyja (Al Pacino) in Sala (John Cazale) – iz Lumetovega Pasjega popoldneva, sta prepričana, da je Michelle Fuller (Emma Stone), hladna, pohlepna, manipulantska, mizantropska šefica farmacevtske megakorporacije, ki je »zapackala« Teddyjevo mamo (Alicia Silverstone), z drugega planeta – vesoljka, andromedski alien. To misli predvsem Teddy, ki hoče rešiti svet, medtem ko Donny ne misli kaj dosti, a ta kombinacija čebeljega fanatizma, pridnosti in paranoje je dovolj, da – resda nerodno, s težavo – ugrabita Michelle in jo skrijeta v klet svoje samotne lesenjače (»štab človeškega odpora«), kjer ji sodita. Teddy, ki ne premore niti trohice samoironije, od nje terja, da vse prizna in da kozmičnega cesarja, vladarja te elitne civilizacije, prepriča, da nehajo eksperimentirati z Zemljani (in naravo, podnebjem), da jih torej nehajo mučiti, zatirati in travmatizirati. A malo verjetno je, da bi kapital nehal mučiti in zatirati delovno silo. Razredni boj, razredno zavest in revolucijo so namreč zamenjale teorije zarote, psihoza in ugrabitve oligarhov, ki so slepe ulice. To so v sedemdesetih počeli pripadniki rdečih brigad – ugrabljali in pobijali so direktorje bank in korporacij, misleč, da bodo s tem obglavili in uničili multinacionalni kapitalizem, a banke in korporacije so še isti dan nastavile nove direktorje in multinacionalni kapitalizem je šel naprej. Kot da ni nič. (kino)

CjVHZXxb_K8