-
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Družba
Zakaj ljudje vztrajajo na portalih za zmenke, tudi če jim to prinese več razočaranj kot koristi
Spletni portali in aplikacije za zmenke že zdavnaj niso več samo dodatna možnost za spoznavanje morebitnih partnerjev, ampak sestavni del sveta zmenkov. Med njimi prednjači Tinder – uporabljalo naj bi ga 84 odstotkov tistih, ki uporabljajo takšne aplikacije –, priljubljeni pa so tudi OkCupid, Badoo, Grindr, Bumble in drugi. Ljudje, ki se na njih spoznajo, vstopajo v resne zveze, se selijo v skupna stanovanja in celo poročajo. Raba je preprosta in hitro jo obvladajo tudi tisti, ki jim tehnologija sicer ni ravno blizu: na Tinderju v nastavitve denimo vneseš starost, spol in lokacijo oseb, ki te zanimajo, potem pa ti aplikacija začne ponujati fotografije tistih, ki bi se lahko ujemali s tabo. Če ti je oseba na fotografiji všeč, podrsaš desno, če ti ni, podrsaš levo. Če je tudi on ali ona podrsala desno pri tvoji fotografiji, se ujemata (angleško: it’s a match!) in odpre se vama pogovorno okno, v katerem se lahko seznanita in dogovorita za zmenek – ali hitro intimno srečanje.
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Družba
»Živijo v primežu individualizma, sanjajo o večji enakosti«
V povzetku izsledkov obsežne raziskave Slovenska mladina 2018/19, te dni so ga v sodelovanju z nemško Fundacijo Friedricha Eberta Stiftunga objavili slovenski raziskovalci z mariborske univerze, je zapisana na prvi pogled nenavadna ugotovitev; sicer je takšnih še več, a ostanimo predvsem na polju političnega in družbenega razvoja. Raziskovalci so po obsežnih intervjujih in anketiranju sklenili, da mladi v Sloveniji »močno podpirajo družbeno reformo v smeri demokratičnega socializma – družbena in gospodarska varnost za vse ter večja enakost so skoraj splošno sprejeta stališča«. Hkrati opozarjajo, da so »avtoritarne tendence med mladimi razmeroma šibke«, se pa lahko hitro okrepijo, še posebej, »če bi se gospodarske razmere (vključno z brezposelnostjo, gospodarsko blaginjo in neenakostjo) v prihodnosti poslabšale«.
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Politika
Ko je aprila 2013 Uroš Čufer postal finančni minister, je njegovo delovno mesto v kontrolingu NLB, to je službi, pristojni za poročanje o računovodskih izkazih, prevzela Katarina Knapič Lapajne. Ker računovodstvo ni dejavnost, ki bi jo povezovali s spontanostjo ali nasploh z adrenalinskimi preizkušnjami, je Knapič Lapajnetova od nove službe gotovo pričakovala bolj ali manj monotono, predvidljivo ali celo zdolgočaseno pisarniško delovno okolje. A jo je usoda še kako pretentala. Že čez nekaj mesecev, ko se je komajda privadila na malce drugačne excelove tabele, kot jih je imela na prejšnjem delovnem mestu, je postala udeleženka prizora, v katerem so nastopale milijarde in ki bi bila vredna filmskega kadra tudi v kakšnem filmu o Jamesu Bondu.
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Družba
Opus, ki ga je Srečko Kosovel (1904–1926) ustvaril v le petih letih, zadnjih svojega kratkega življenja, tudi na svetovni ravni že zaradi obsega zbuja strahospoštovanje. Pred nekaj leti je založba Beletrina na kar 1200 straneh izdala zbirko njegovih zbranih pesmi. V prejšnjih desetletjih so na skoraj 700 straneh že bili objavljeni njegove pesmi v prozi, črtice, članki, eseji, ocene, pisma in beležnice.
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Kultura
»Na Radiu Študent so sami dolgolasci, hipiji, punkerji, metalci, lenuhi, golazen z arafatkami, pijavke, hašišarji, čudaki, mamilaši, drogeraši, pijanci, džankiji, zombiji, neosocialisti, komunajzarji, levičarji, anarhisti, banditi, levi ekstremisti … ampak džingli so pa v redu,« pravi samoironični džingel Radia Študent, eden od številnih iz morja legendarnih radijskih glasbeno-besedilnih vložkov, ki poslušalce programa na frekvenci 89,3 MHz vztrajno zabavajo že 50 let. A citirani džingel (verjetno namerno) pozabi omeniti vrhunske akademike, radovedneže in strokovnjake z najrazličnejših področij, ki vneto polnijo pestri program te izrazito skupnostne radijske postaje.
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Družba
Če ste bili te dni v središču Ljubljane, ste najbrž težko zgrešili plakate Zavoda Živim, na katerih si ženska z robcem briše solze. Plakati niso nalepljeni pri cerkvenih objektih, enega od njih lahko denimo vidite pri glavni železniški in avtobusni postaji. Gre za plakatni prostor, ki ga trži podjetje Amicus.
-
3. 5. 2019 | Kultura
Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V K4 bo na preddogodku festivala Break & Lake nastopil avstrijski DJ Disaszt, ki velja za eno izmed ključnih figur evropske drum & bass scene, spremljala pa ga bosta Twisted Technique in Flooze. V Channel Zeru bodo na uverturi v Dimensions Festival nastopili hrvaški DJ Labud, Softskinson, Jaša Bužinel, Blažen DJ, Roli, v Kino Šiška pa prihaja Apparat, nemški mojster drznega techna, ambientale in IDM glasbe.
-
2. 5. 2019 | Družba
Elektronski odpadki so strupena dediščina digitalne dobe
Vsako leto na svetu ustvarimo 20 milijonov ton elektronskih odpadkov. Prebivalec Evrope jih v povprečju ustvari več kot 16 kilogramov. Manj kot 20 odstotkov se jih reciklira, preostali končajo na ilegalnih odlagališčih, kjer zastrupljajo pitno vodo, naravo in ubijajo ljudi iz revnih predmestij v državah v razvoju. Elektronski odpadki so strupena dediščina naše digitalne dobe, na portalu H-Alter piše Ivana Perić. Ko elektronika konča na odlagališčih, se strupi, kot so svinec, živo srebro in kadmij, izločajo v tla in vodo.
-
2. 5. 2019 | Družba
Za oblikovanje naslovnice je tokrat poskrbel Ivian Kan Mujezinović, fotografija, na kateri sta igralca Nina Ivanišin in Klemen Janežič, pa je delo Uroša Abrama. Naslovno temo, ki jo je napisala Lara Paukovič, si lahko preberete v jutrišnji Mladini.
-
2. 5. 2019 | Družba
Preko skrajne desnice do bolj progresivne Evrope?
Na nedeljskih volitvah v Španiji so slavili socialisti (po naše bolj socialdemokrati): Pedro Sanchez si z 29 odstotki sicer ni uspel izboriti večine, vendar si lahko obeta dokaj enostavno sestavo koalicije, suvereno pa verjame tudi v idejo manjšinjske vlade. Vikend je bil uspešen tudi za skrajno desno stranko Vox, ki je dobila 24 sedežev. Tako bo prvič po skoraj 40 letih v španskem parlamentu sedela skrajna desnica.
-
1. 5. 2019 | Družba
Izkoriščanje in kršitev pravic delavcev ne sodita v naš čas
Ob 1. maju, prazniku dela, so se na številnih prireditvah po državi vrstili pozivi k spoštovanju pravic delavcev. Predsednik republike Borut Pahor je opozoril na problem naraščajoče družbene enakosti, premier Marjan Šarec pa je spomnil na propad slovenskih podjetij, ki jih je po njegovih besedah uničil pohlep nekaterih ljudi.
-
1. 5. 2019 | Družba
O učinkovitosti spletne cenzure
Ekipa iz Georgia Institute of Technology je pred kratkim zaključila študijo posledic prve velike čistke sovražnega govora na Redditu - gre za prvo večje brisanje skupnosti, ki so bile odprto sovražne, med njimi tudi najbolj znani r/CoonTown in r/fatpeoplehate. Raziskovalci so opazovali uporabnike, ki so bili prej aktivni na zdaj prepovedanih subredditih, zanimalo pa jih je, koliko sovražnega govora sproducirajo, kam so se prestavili in ali lahko na subredditih, na katere so migrirali, opazimo porast sovražnega govora.
-
1. 5. 2019 | Svet
Kaj se v resnici dogaja na Šrilanki
Na Šrilanki je počilo, na velikonočno nedeljo je prišlo do serije eksplozij v cerkvah in hotelih. V napadih je življenje izgubilo več kot 250 ljudi. Na priljubljen turističen otok, ki ga letno obiščeta več kot dva milijona turistov, se je ponovno vrnila panika. Etnično in versko pestra populacija otoka se je čez noč znašla v negotovosti, vsaj tako situacijo prikazujejo številni mediji, ki po napadih obširno poročajo o dogajanju. Vendarle pa so težave šrilanške družbe in politike mnogo globlje, verske in etnične napetosti so na otoku prisotne že vsaj od razglasitve neodvisnosti leta 1948.
-
30. 4. 2019 | Politika
Okrajno sodišče v Ljubljani je stranki SDS in njenemu predsedniku Janezu Janši zaradi prekrška pri najemu posojila od Dijane Đuđić namesto globe izreklo zgolj opomin. Tako je razvidno iz sodbe, ki jo je objavila Demokracija.
-
30. 4. 2019 | Politika
Spoznajte skupino, ki stoji za volilnimi kampanjami skrajne desnice v Evropi
Skupina CitizenGo sedežem v Madridu, ki jo podpirajo ameriški in ruski skrajni konservativci, pred volitvami v evropski parlament, ki bodo od 23. do 26. maja, podpirajo kampanje za prepričevanje volivcev po Evropi, naj glasujejo za skrajno desničarske stranke, ugotavljajo novinarji portala OpenDemocracy.
-
30. 4. 2019 | Družba
Delitvena ekonomija pomembno vpliva na naša življenja, za največje spremembe sta poskrbela Airbnb in Uber. Zaradi dobička željnih lastnikov stanovanj, ki jih kratkoročno oddajajo turistom, ta večini postajajo nedostopna.
-
30. 4. 2019 | Kultura
Hipersonično plovilo za dve osebi
Na 58. beneškem bienalu, ki bo potekal od 11. maja do 24. novembra, bo Slovenijo zastopal umetnik in raziskovalec Marko Peljhan, ki deluje na meji med umetnostjo, tehnologijo in znanostjo. Tokrat se bo predstavil s projektom Here We Go Again...SYSTEM 317 iz serije Resolucija, ki je nastal v produkciji Moderne galerije in Zavoda Projekt Atol iz Ljubljane. V središču postavitve bo "objekt hipersoničnega plovila za dve osebi", ki predstavlja neke vrste "kolonizacijsko, apokaliptično in piratsko orodje". Komisarka: Zdenka Badovinac, kustos: Igor Španjol.
-
30. 4. 2019 | Družba
Urbani sprehodi za boljši javni prostor
Od 3. do 5. maja bodo po svetu že trinajstič potekali urbani sprehodi Jane's Walk, ki spodbujajo hojo po vsakdanjih opravkih in izpostavljajo njen pomen za vitalnost mest. V organizaciji lokalnih partnerjev bodo že devetič potekali tudi sprehodi po Sloveniji. Napovedani so sprehodi v 16 mestih: Mariboru, Kočevju, Črnomlju, Novem mestu, Ljubljani, Kranju, Tolminu, Kamniku, Dravogradu, Domžalah, Postojni, Ptuju, Celju, Litiji, Škofji Loki in Slovenj Gradcu.
-
29. 4. 2019 | Družba
Prilagamo videoposnetek. Brez komentarja.
-
29. 4. 2019 | Družba
Načini za ustvarjanje bogastva, ki so manj škodljivi kot kapitalizem
Da je večino svojega odraslega življenja udrihal po »korporacijskem kapitalizmu«, »potrošniškem kapitalizmu« in »pajdaškem kapitalizmu«, je dolgo potreboval, da je ugotovil, da je problem pridevnik ne samostalnik, v Guardianu priznava George Monbiot. Medtem ko so nekateri z veseljem in hitro zavrnili kapitalizem, je sam to naredil počasi in nerad. Eden od razlogov za to je bil, da zanj ni videl jasne alternative, ker nikoli ni bil navdušen nad državnim komunizmom.
-
29. 4. 2019 | Kultura
Najbolj razvpiti serijski morilec vseh časov
Od 3. maja dalje bo v Koloseju na ogled biografski kriminalni triler Čista zloba v režiji Joea Berlingerja. Gre za zgodbo o najbolj razvpitem serijskem morilcu vseh časov, Tedu Bundyju, ki ga je upodobil igralec Zac Efron. Kriminalna srhljivka, posneta po resničnih dogodkih, je prikazana skozi oči Bundyjevega dolgoletnega dekleta, ki si je vrsto let zatiskalo oči pred resnico in zanikalo vse obtožbe zoper njega, a ga na koncu le predalo policiji. Film je bil premierno prikazan januarja letos na filmskem festivalu Sundance točno trideset let po Bundyjevi usmrtitvi, nastal pa je po romanu Elizabeth Kendall The Phantom Prince: My Life With Ted Bundy, v katerem avtorica razkrije podrobnosti sedemletnega razmerja s serijskim morilcem.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Uvodnik
Ob razglasitvi sodbe v primeru Milko Novič (nedolžen) smo se mediji znašli v težavah. Pred sabo smo imeli primer obravnave umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika in nenavadno (ponovljeno) sojenje sodnika Zvjezdana Radonjiča, ki je primer zoper Noviča vodil čudno, predvsem pa ni naredil dovolj, da bi odstranil dvom o svoji pristranskosti. Na Mladini smo se na primer obregnili ob dejstvo, da je brez pomisleka za izvedenca angažiral človeka, ki je prek politične stranke neposredno povezan z Novičem, oba sta namreč jasno povezana s stranko SDS, ki se je tudi sama zelo angažirala pri branjenju svojega člana Noviča. In ko so stvari postajale vse bolj neobičajne, se je Radonjič odločil, da ta proces zaključi bliskovito, onemogoči večino zaslišanj. Kako, zakaj bi nekdo tako ravnal v enem najbolj zapletenih primerov v zadnjih letih?
-
26. 4. 2019 | Politika
Mladinina naslovnica v parlamentu
Združena parlamentarna odbora za zunanjo politiko in kulturo sta v sredo popoldne razpravljala o tem, ali je Madžarska ravnala prav, ko je slovensko zunanje ministrstvo zaprosila, naj vendarle ukrene kaj, da Mladina ne bo več objavljala naslovnic, ki naj bi žalile Viktorja Orbána. Razprava je bila sklicana na pobudo parlamentarnih strank in večina navzočih je obsodila vmešavanje Madžarske v uresničevanje pravice do svobode izražanja. Pohvalno, a kljub nekaj spodbudnim besedam o tem, zakaj je pomembna svoboda tiska in kako Evropa vedno bolj spominja na 30. leta prejšnjega stoletja, nekaj jasnih stališč je do tega izrekel minister za kulturo Zoran Poznič, se je znova pokazalo, da SDS ni stranka, ki bi zagovarjala interese Slovenije, njeno demokratično ureditev, ljudi, ki živijo v njej.
-
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Politika
Kako je Slavoj Žižek položil Jordana Petersona
Ko sem vstopil v torontski Sony Centre for the Performing Arts, veliko dvorano, v kateri naj bi se v petek, 19. aprila, spopadla Slavoj Žižek in Jordan Peterson, je bilo takoj jasno, da to ne bo le njuno soočenje, temveč tudi soočenje njunih publik, njunih fenov, njunih navijačev, ki so nezdružljivi. Številni so prišli v klubskih dresih, z navijaškimi rekviziti, tako da si jih zlahka ločil. Levo od mene je sedel moški v rdeči majici, na kateri je ob velikem Žižkovem portretu pisalo: »And so on.« (Žižkov mem, če hočete.) V desnici pa je stiskal orjaško rdečo rokavico z zelo dolgim iztegnjenim kazalcem in pripisom: »Go, Zizek, Go!« Jasno: Žižkov fen. Nekaj vrst za njim je sedel mladenič z rdečo čepico, na kateri je pisalo: Make America Great Again! Točno: Petersonov fen. Na čepici Žižkovega fena bi kakopak bil refren Melvillovega Bartlebyja, pisarja: »I Would Prefer Not To.«
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Politika
Lahkotnost razveljavljanja ljudskih glasovanj
Vrhovno sodišče je z razveljavitvijo referenduma o drugem tiru postavilo visoke standarde za veljavnost ljudskega glasovanja, zato ni mogoče izključiti, da bo ustavno sodišče zdaj razveljavilo še ljubljanske občinske volitve. Ustavno pritožbo, tudi tokrat jo je vložil Vili Kovačič, so ustavni sodniki sprejeli skoraj soglasno in napovedali, da bodo vse drugo delo dali na stran in najprej odločili o tem vprašanju.
-
26. 4. 2019 | Družba
V soboto, 27. 4., na Dan upora proti okupatorju, bo v Ilirski Bistrici potekal sovražen protest proti nastanitvenemu centru za migrante v Jelšanah na hrvaški meji. Tovrstni protesti žal postajajo stalnica današnjega časa – oblastem je pač uspelo prepričati ljudstvo, da je njihov glavni sovražnik lačen in premražen migrant.
-
26. 4. 2019 | Politika
Posebna predvolilna številka Mladine: Evropa 2019
Danes je izšla tudi posebna predvolilna številka Mladine: Evropa 2019. Avtor naslovnice je Tomaž Lavrič, besedila in razmišljanja pa so prispevali ekonomist Jože Mencinger, zgodovinar Božo Repe, antropologinja Svetlana Slapšak, novinarka Polona Fijavž, anesteziologinja Nada Rotovnik Kozjek, zgodovinarka in pisateljica Manca G. Renko, pravnica Barbara Rajgelj, sociolog Rudi Rizman, režiserka Ivana Djilas, publicist Tadej Zupančič, literarni urednik Aljoša Harlamov, pravnica Vasilka Sancin, pravnik Matjaž Gruden, filozof G.M. Tamás, psiholog Andrej Korošak in zgodovinar Ian Kershaw. Že na voljo na vseh prodajnih mestih in tudi v naši spletni trgovini, priskrbite si svoj izvod!
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Družba
Danska avtorica avstrijsko-nemških korenin Janne Teller je v življenju počela že marsikaj: po študiju makroekonomije jo je pot popeljala po svetu, od Helsingørja do Pariza, Milana, Berlina in New Yorka, delovno pa je največ časa preživela v Afriki, predvsem v Tanzaniji in Mozambiku, kjer je za Organizacijo združenih narodov in Evropsko unijo opravljala humanitarno delo in spoznala vso grozo, pa tudi lepoto človeškega obstoja. Ob tem je ves čas pisala, a je leta 1995 ugotovila, da ji delu in književnosti ne uspe odmerjati enake količine časa, zato je pustila službo in se popolnoma posvetila pisanju.
Iskanje brez piškotkov ni možno
