• Kako in kdaj so pacienti izgubili zdravnike

    Prof. dr. Dušan Keber je v 47. številki Mladine navedel, da se število ljudi, ki so registrirani pri zdravnikih družinske medicine v evropskih državah, precej razlikuje (od 1600 pa vse do 6000). Žal takšne primerjave nič konkretnega ne povedo o dejanskih obremenitvah zdravnikov družinske medicine, saj se organizacija dela v različnih državah precej razlikuje. Na Švedskem, na primer, v timu z zdravnikom delata dve diplomirani medicinski sestri, ki s svojimi kompetencami samostojno obravnavata velik delež (predvsem kroničnih) bolnikov. Tako je lahko število registriranih pacientov na ambulanto precej večje kot pri nas. V nekaterih državah (npr. Avstrija, Danska) imajo zdravniki družinske medicine le delno vlogo vratarja zdravstvenega sistema (ali pa je sploh nimajo), kar tudi vpliva na njihove obremenitve. Razlika je poleg tega v administrativni obremenitvi, in ta je v Sloveniji med največjimi v Evropi.

  • Monika Weiss

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Družba

    Podnebni milijonar

    Podnebni migranti so ljudje, ki so zaradi podnebne krize prisiljeni migrirati iz svojih držav, del iste zgodbe pa so posamezniki, bistveno manjša skupina, ki s podnebno krizo legalno služijo. Na letošnji lestvici najbogatejših Slovencev, ki jo pripravlja revija Finance Manager, je eden največjih skokov – s 23. na 4. mesto – uspel Boštjanu Bandlju. To je lastnik podjetja Belektron, ki se ukvarja s (pre)prodajo emisijskih kuponov in je lani ustvarilo že 78 milijonov evrov čistega dobička ali dobrih osemkrat toliko kot leto prej. Ob taki rasti se poraja več vprašanj, zlasti, ali je sistem trgovanja z emisijskimi kuponi v EU res ustrezen, če zasebnim trgovcem legalno omogoča večdesetmilijonske čiste dobičke. Ali drugače: zakaj sistem, ki ga EU predstavlja kot »ključni instrument strategije EU v boju proti podnebnim spremembam«, ustvarja podnebne milijonarje, namesto da bi usmerjal vse dobičke iz sistema v zmanjšanje izpustov in nujne podnebne ukrepe?

  • STA

    3. 12. 2022  |  Svet

    Snowden dobil ruski potni list

    Ameriški žvižgač Edward Snowden, ki se je po razkritju vohunjenja ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) pred leti zatekel v Rusijo, je dobil ruski potni list, je v petek sporočil njegov odvetnik Anatolij Kučerena za rusko tiskovno agencijo Tass.

  • Luka Volk

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika

    Državni svet zapušča Alojz Kovšca – in še kdo 

    Poleg lokalnih volitev in trojnega referenduma so nedavno potekale še ene volitve – elektorji v volilnih telesih interesnih organizacij in lokalnih skupnosti so pred kratkim posredno izvolili nove predstavnike v državnem svetu. Sedemnajst dosedanjih svetnikov bo delo opravljalo še naprej, 23 pa je novih. Pri tem je posebej zanimivo, da so izpadli nekateri dolgoletni člani državnega sveta, med njimi nekdanji mariborski župan in državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler, ki je v državnem svetu sedel zadnjih deset let, in celo predsednik tega organa Alojz Kovšca, ki je državni svetnik postal leta 2007. Odhaja še Matjaž Gams, ki je bil v državni svet izvoljen kot predstavnik raziskovalne dejavnosti, večkrat pa je razburil s trditvijo, da je za zaton Slovencev kriva emancipacija žensk in spolnih manjšin.

  • Napad na Evropo

    Ameriške vojne so dveh vrst – ene so javne, druge pa tajne. Skrivne. Recimo: vietnamska vojna je bila javna. Trajala je 14 let in potekala na odprti sceni, pod žarometi. Vsi so vedeli zanjo. Našteli so več kot pol milijona ameriških letalskih bombardiranj. Pa so znali na zemljevidu pokazati, kje je Vietnam? Američani stežka. So znali na zemljevidu pokazati, kje je Laos? Niti slučajno. In vendar so med vietnamsko vojno masivno bombardirali tudi sosednji Laos – skrivaj. Tajno. Nihče ni ničesar vedel. Vse je potekalo zunaj dosega radarja. To je bila ameriška skrivna vojna. General Donald Bolduc, nekdanji poveljnik ameriških posebnih enot v Afriki, je leta 2018 razkril, da ima ameriška vojska »svoje fante v Keniji, Čadu, Kamerunu, Nigru in Tuniziji, kjer počnejo to, kar naši fantje počnejo v Somaliji«. Hotel je reči – Amerika je v skrivnih vojnah v Keniji, Čadu, Kamerunu, Nigru in Tuniziji.

  • 3. 12. 2022  |  Kultura

    Film tedna / Izgubljeni horizont

    V Slovenski kinoteki bodo 6. decembra ob 20.00 odprli retrospektivo Izgubljeni horizont, prikaz filmskega/video opusa Marka A. Kovačiča iz let 1983–2021. Na ogled bo program avtorjevih del, osredotočenih na tematiko Civilizacije Plastosov, s katero se je ukvarjal v vrsti instalacij, performansov in videodel. Štiridelno retrospektivo, ki bo od decembra 2022 do marca 2023 prvič celovito postavljena na ogled, so pripravili v sodelovanju s Postajo DIVA/SCCA-Ljubljana, TV Slovenija in Bazo slovenskega filma. Projekciji bo sledilo odprtje razstave plakatov in videoinstalacije Preživelo mesto.

  • Mladinin prednovoletni disko eskapizem

    Kot se spodobi, je decembrski kulturni program v prestolnici tudi letos tako pester, da ta trenutek še ni čisto jasno, kdaj točno se nam bo zadnji mesec v letu sploh uspelo naspati. Vseeno pa smo na seznam prireditev, ki jih nikakor ne gre zamuditi, dodali še eno: prednovoletno zabavo, ki jo Mladina pripravlja skupaj z večnim pajdašem, ljubljanskim Kinom Šiška. Te prireditve imajo pravzaprav že dolgoletno tradicijo, a zaradi pandemije je bila ta začasno prekinjena, zdaj, ko se svet spet vrti, pa je ponovna združitev prazničnih moči tako rekoč neizogibna.

  • Peter Petrovčič

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika

    Varna hiša tudi za ženske

    Prejšnji teden je ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami potekala Nacionalna konferenca o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami, na kateri so sodelovali najvišji predstavnice in predstavniki oblasti. Med njimi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je napovedala uzakonitev novosti, s katero bi pomembno prispevali k zaščiti žensk, žrtev nasilja.

  • Uredništvo

    3. 12. 2022  |  Kultura

    »Vsaka travma zahteva svoj čas, da priplava na površje«

    "Vsaka travma zahteva svoj čas, da priplava na površje in se lahko ubesedi. To so plasti, o katerih ne govorimo. Mnogo filmov govori o holokavstu in zgodbah preživelih, in to je pomembno, vendar sem v tem filmu kamero zasukala, zanimalo me je, kaj se dogaja v poslušalcih, v njihovem nezavednem, kako te zgodbe razumejo in kakšen učinek imajo na njihove identitete in pogled na svet."

  • STA

    2. 12. 2022  |  Politika

    Zelenski / »Ukrajina bo omejila delovanje verskih organizacij povezanih z Rusijo«

    Ukrajina bo omejila delovanje verskih organizacij, ki so povezane z Rusijo, je v četrtek v svojem nagovoru sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ob tem poudaril, da mora Ukrajina svojo neodvisnost braniti tudi na verskem področju, je zapisano na uradni spletni strani ukrajinskega predsednika.

  • Izak Košir

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Družba

    Na svidenje, Twitter!

    V času, ko je mikroblogersko družabno omrežje Twitter prevzel najbogatejši Zemljan Elon Musk, ki je med tviteraše ponovno povabil zaradi sovražnega govora in lažnih novic cenzuriranega Donalda Trumpa, zdaj pa je še dopustil širjenje teorij zarot v povezavi s covidom-19, se je že več kot milijon uporabnikov odločilo zapustiti platformo. A številni od njih so storili napako, ki jih lahko drago stane, zato vam – če ste se odločili, da boste nehali tvitati – ponujamo nekaj koristnih nasvetov.

  • STA

    2. 12. 2022  |  Družba

    »Z mladimi se je treba odkrito pogovarjati o spolnosti, kajti ljudje smo spolna bitja«

    Internet poleg mnogih koristi prinaša tudi tveganja, še posebej za otroke in mladostnike. Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je naloga odraslih seznaniti se s tveganji ter se aktivno vključiti tudi v področje spolne vzgoje otroka, ki bi sicer bila prepuščena agresivnosti okolja, tudi spletne pornografije.

  • Jure Trampuš

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika

    Svoboda brez Twitterja

    Gibanje Svoboda je sporočilo, da zapušča Twitter. Težave s tem družabnim omrežjem je imelo že prej, njegov račun tri tedne ni deloval zaradi »tehnične napake« – zaplet je nastal, ker je stranka pri ustvarjanju profila kot dan rojstva izbrala datum nastanka, to pomeni, da je bila mladoletna –, zdaj pa ga zapušča za vedno. Razlog za slovo naj bi bilo, tako pravijo predstavniki stranke, sovražno okolje, ki se širi po njem.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Dva leva

    Komentar / Lovci na župana

    Dvaindvajsetega oktobra 2006 so bile v Ljubljani županske volitve. Desnica je takrat začutila priložnost, da v slogu turških vpadov zavzame in ruralizira postarano in zaspano mesto, v katerem se kaj malo zgodi in še manj spremeni. A se je hitro pokazalo, da je Ljubljana dovolj rezistentna. Je pa vse do danes ostala odprta dilema, kako misliti mesto. Takrat, oktobra 2006, sem to dilemo poimenoval kot boj med vizijo metropole in nekropole. Pač, potencialnega spreminjanja mesta ljudi v mesto duhov. Ta razcep je aktualen še danes. Ljubljani je vseskozi manjkalo smelosti, korajže, ki bi ji utrdila, oziroma povrnila, oziroma utrdila urbani pečat. In vsak poskus razvojnega preboja, ambicioznega načrta prenove in nadgradnje je bil v kali zatrt. Morda je najbolj ilustrativen odpor proti ambicioznemu projektu atraktivnega, večfunkcionalnega kompleksa z veliko dvorano izpod skicirke biroja Neuteling Riedijk Architects, ki bi nadomestil ruševino starega, eklektičnega in spomeniško ne preveč pomembnega starega Kolizeja. Glede na originalno zasnovo bi nesojeni kompleks gotovo postal novo geometrično središče urbane Ljubljane. Bi postal, če ne bi najprej varuhi arhitekturne morale in dediščine dali porezati vitko osrednjo stavbo in bi bila kastrirana spaka, oropana izvirnih proporcev, na koncu nadomeščena z arhitekturno konfekcijo – kako že? – Palače Schellenburg. Od načrtovanih 20.600 kvadratnih metrov koncertno-gledališke dvorane je ostal odpustek za opuščeno gradnjo s pobotom poldrugega milijona evrov v času ministra Simonitija. In tako v poosamosvojitvenem obdobju Ljubljana, z izjemo res lepega islamskega centra z džamijo, ki je skrit v degradirano območje železniške remize, ni dobila fotogenične javne stavbe z arhitektonskim presežkom. No, res pa je, da oporekanje novemu in drznemu ni zgolj ljubljanska posebnost. Ko so v Parizu leta 1977 odkrili pročelje kulturnega centra Georges Pompidou, so se usule strahovite kritike in zmerljivke. Del pariške javnosti še danes naslavlja objekt, zaradi cevaste strukture, z zaničljivim »La Raffinerie«. A vseeno je kmalu postal ena od znamenitosti v kulturnozgodovinsko in arhitektonsko razvajenem velemestu. Ko so v Gradcu leta 2003 v okviru obeleževanja evropske prestolnice kulture odprli center sodobnih umetnosti Kunsthaus, so meščani sprva kričali: »Odvratno, kot svinjski mehur!« Danes je Kunsthaus največja atrakcija metropole avstrijske Štajerske. Ko pa je nekaj let kasneje tudi metropola slovenske Štajerske postala prestolnica evropske kulture, so po njenem izteku ostali le dolgovi in gradbena jama kot spomin na nerealizirani »Pandurjev« center Maks.

  • Danes je nov dan

    2. 12. 2022  |  Družba

    Vsak mesec november

    November je mesec ozaveščanja o transspolnosti in zato priložnost, da kot posamezniki in družba razvijemo boljše razumevanje transoseb in njihovih živetih resničnosti, okrepimo njihove glasove, zgodbe in izkušnje ter poudarimo številne pomembne prispevke transspolnih in nebinarnih oseb v svetu.

  • Vanja Pirc

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika

    Knjižnica za novo tisočletje?

    Že vse od konca šestdesetih in še bolj od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je jasno, da Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), naš najpomembnejši varuh kulture in znanja, s tem pa tudi zgodovine, ki od leta 1941 domuje v eni najpomembnejših in najlepših Plečnikovih ljubljanskih arhitektur, poka po šivih. Tedanji ravnatelj Jaro Dolar se je boril za dograditev dodatnega poslopja in se leta 1974 pomirjen upokojil prav zato, ker je od oblasti dobil zagotovilo, da ga bodo v kratkem postavili. A to se ni zgodilo – ne tedaj ne v naslednjih petih desetletjih.

  • Monika Weiss

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika

    Dohodnina in preobrat

    Državni zbor je potrdil novelo zakona o dohodnini, s katero bodo omiljene nekatere populistične, a javnofinančno nevzdržne in bogatim naklonjene rešitve, ki jih je tik pred aprilskimi državnozborskimi volitvami uzakonila Janševa koalicija SDS-NSi-Konkretno.

  • Luka Volk

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Družba

    Varnost naših podatkov v oblaku

    Nemški nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov v pred kratkim objavljenem poročilu ugotavlja, da ameriški tehnološki velikan Microsoft kljub predhodnim opozorilom pri oblačnih storitvah – najbolj znan je Microsoft 365, ki omogoča rabo programov za urejanje besedil, obdelavo razpredelnic in druga orodja, pa tudi hrambo podatkov v oblaku s storitvijo OneDrive – še vedno ne upošteva splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Kolumna

    Komentar / Bogati vrh

    Trije najvplivnejši politiki v državi – Robert Golob, predsednik vlade, Nataša Pirc Musar, ki bo vsak hip predsednica republike, in Janez Janša, večni prvak SDS – niso milijarderji, so pa za naše razmere odličnega finančnega zdravja. Milijonarji so, bogati.

  • Komentar / V slepi ulici

    Evropska energetska politika se je znašla v slepi ulici. »Cenovne kapice« te dni vsevprek ponujajo nekaj zimskega pridiha. Dejansko pa takšna regulacija cen oznanja konec neoliberalne ureditve skupnega energetskega trga. EU jo je gradila domala trideset let, da bi na koncu povsem pogorela. Energetska kriza je zato veliko nevarnejša od finančne in ekonomske, celo zdravstvene in demografske krize. Zadeva osrčje evropske industrializacije in socialne države, razgalja temelje blasfemične tržne igre in konkurenčnosti. EU prav tu izgublja ekonomsko bitko z ZDA in Kitajsko, že zdavnaj se je ujela v rusko energetsko past. Nov model regulacije cen plina je zato čista političnoekonomska hipokrizija. Ni ga mogoče pametno uporabiti, še manj z njim kaj rešiti. Začasno regulirane cene plina in električne energije vodijo zgolj v novo fiskalno krizo, ogrožajo zlasti manj konkurenčne države. Reforma energetskih trgov in politik zahteva dvoje. Opustitev neoliberalne agende v EU in odgovorno ravnanje Nemčije. Oboje je za zdaj politična iluzija in to je tudi problem Golobovega vladnega paketa.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Hrvaška

    Komentar / Mračna vzgoja

    Spet so lazili po pokopališčih in v političnopropagandne namene razprodajali žalostne spomine, spet je žrtvoslovno razpoloženo ljudstvo plesalo, kot je godel lastnik prodajalne teh spominov, spet so nas poučevali, kdo je napadalec in kdo žrtev. Od takrat, ko so se dogajali vojni zločini, je minilo 31 let. To je čas, v katerem bi vsakemu kolikor toliko civiliziranemu narodu že prodrlo do zacementirane zavesti, da bi bilo dobro mrtve prepustiti spokoju njihovih grobov. Toda ne, ne gre brez tega nenehnega, tudi letos ponovljenega zlorabljanja žrtev iz Vukovarja, mesta, ki so ga takrat uničile, pogubile enote JLA in srbske sile. Kajti če tega ne bi bilo, če ne bi bilo vztrajnega pogrevanja sovraštva do vsakega Srba, četudi je bil med vojno še otrok, bi morda vendarle prišel čas, ko bi modeli, kakršen je župan tega mesta, dočakali politično smrt. Ta prostaški desničar je sposoben politične točke pridobivati samo z nenehnim blebetanjem, da so Srbi sovražniki, sočasno pa mesto, ki ga vodi, pospešeno umira, navkljub vsemu denarju, ki se že leta steka vanj. Odhajajo oboji, Hrvati in Srbi, teh drugih po popisu prebivalstva ni več niti toliko, da bi lahko uveljavljali pravico do javne rabe cirilice.

  • Janko Lorenci

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Družba

    In memoriam / Joco Žnidaršič, fotograf

    Na Delu sem pisaril pol življenja in kar od blizu gledal karizmo Mitje Gorjupa, mirno pronicljivost Andreja Novaka, disidentsko nepopustljivost Janeza Staniča, izumljanje novih časopisov Anteja Mahkote … V zlatem obdobju Dela – nekako med počasnim umiranjem Jugoslavije in osamosvojitvijo Slovenije ter nekaj čez – je delalo pri časopisu veliko odličnih novinarjev in izrazitih osebnosti.

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Portret

    Jožica Avbelj / Igralka, ki jo je svoj čas poznala vsa Jugoslavija

    Poleg množice vlog, ki jih je ustvarila v štiridesetih letih na odrskih deskah in na filmu (med drugim je igrala v filmih Nasvidenje v naslednji vojni, Pod njenim oknom in nazadnje v filmu Prasica, slabšalno ime za žensko, kjer ji je bilo, pravi, v posebno čast nastopiti s Špelo Rozin), je legendarna igralka Jožica Avbelj (rojena 1951) prepoznavna tudi po ognjeno rdečih laseh, nalezljivem smehu ter simpatični govorici, v kateri se narečno (ljubljansko-gorenjsko-notranjsko) obarvana slovenščina prepleta s slengom, anglicizmi in srbohrvatizmi.

  • Vesna Teržan

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Kultura

    Kje so naši horizonti?

    Interdisciplinarnega umetnika Marka A. Kovačiča (1956), pionirja večmedijske umetnosti in zagotovo enega najpomembnejših začetnikov novovalovskega performansa, danes poznata predvsem starejša in srednja generacija ljubiteljev sodobne slovenske umetnosti. A njegov opus je pomemben predvsem za najmlajšo generacijo, ki se šele začenja zanimati za umetnost ali pa tudi sama vstopa v polje video umetnosti in interdisciplinarnih projektov. S tem, ko gledamo pionirske videe Marka A. Kovačiča, spoznavamo estetiko in etiko 80. let, in ker njegovi videi temeljijo na prvinah evropskih zgodovinskih avantgard, posredno spoznavamo tudi te. S tem, ko te videe gledamo, spoznavamo tudi pionirske tehnike ustvarjanja videov – recimo posebno tehniko »croma key«, v kateri je Kovačič kombiniral računalniško grafiko, mehanične animacije in performans, vsemu temu pa je fizično dodal še likovno ozadje.

  • Damjana Kolar

    2. 12. 2022  |  Kultura

    Vodnik po klubskih dogodkih / REJVikend

    Ne veste, kam čez vikend? Preverite, kaj smo tokrat izbrali za vas.

  • Uredništvo

    2. 12. 2022  |  Kultura

    Flâneur / Ljubljana

    V Cukrarni bo danes, 2. decembra ob 19. uri potekal pogovor z vizualnim umetnikom in fotografom Igorjem Andjelićem, ki ga bo vodila Bojana Leskovar. Predstavil bo svojo publikacijo z naslovom Flâneur / Ljubljana, ki zajema dela umetnika ter besedila več kot tridesetih znanih osebnosti iz različnih družbenih in kulturnih sfer.

  • Tomaž Lavrič

    2. 12. 2022  |  Politika

    Janez Janša / »Na volitvah lahko zmaga tudi Jaka Racman ali Miška Miki«

  • Tomaž Lavrič

    2. 12. 2022  |  Politika

    Kdo je kriv za vse naše poraze na volitvah?

  • Tomaž Lavrič

    2. 12. 2022  |  Politika

    In kaj vas pri tem skrbi, gospod Grims?

  • Franco Juri

    2. 12. 2022  |  Politika

    Obrazi poražencev