Bančna »la dolce vita«

»Vodilnim bančnikom je pomembna predvsem 'la dolce vita',« so junija 2003 pri časopisu Finance strnili ključno svarilo, ki ga je v intervjuju izrekel starosta slovenskega bančništva Niko Kavčič. »Najpomembnejše banke niso več v naši razvojni politiki,« je opozoril takrat 88-letni Kavčič in kritiziral razvojni model NLB. »Še bolj so zbirokratizirali poslovne postopke, se zaprli v Centrali, življenje na terenu pa prepustili dinamiki drugih bank.« Deset let kasneje, v letih 2013/14, ki jih Kavčič ni dočakal, je največje banke morala reševati država: NLB, NKBM, Abanka in Banka Celje so od države neposredno dobile 3,2 milijarde evrov novega zagonskega kapitala, država jim je odkupila tudi slaba posojila. Ravno na teh dveh potezah, speljanih z državnim denarjem v letih 2013/14, sanirane banke že celo zadnje desetletje kujejo visoke dobičke – a predvsem v korist svojih novih tujih lastnikov in svojih vodilnih menedžerjev, ne pa države ali domačih komitentov.

Za domovino – s Trumpom naprej!

Republikanski predsedniški kandidati so se prejšnjo sredo prvič javno soočili – v Milwaukeeju (Wisconsin). Delovali so neresno, ubogo, lunatično, irelevantno. Moderatorka Martha MacCallum, sicer voditeljica na televizijskem kanalu Fox News, kralju podnebnega dezinformiranja, jih je vprašala: »Ali menite, da podnebne spremembe povzroča človek? Če menite, da jih, dvignite roko.«

Migrantske počitnice v Veliki Kladuši?

Petnajstega avgusta 2019 – tedaj je tako kot danes položaj notranjega ministra zasedal Boštjan Poklukar – je policija ob slovensko-hrvaški meji v Beli krajini prijela kamerunskega državljana Appolina Nano Mepo in ga naslednje jutro tako kot na deset tisoče drugih nezaželenih tujcev prisilno vrnila na Hrvaško, ta pa kakopak potem v Bosno in Hercegovino. Gre za človeka, ki so mu bile kršene človekove pravice? Če da, bi bilo pravično, da bi bil deležen poprave krivic in odškodnine? Odgovor na prvo vprašanje je pritrdilen, saj so to ugotovila najvišja slovenska sodišča. Odgovor na drugo pa, žal, nikalen, utemeljitev državnega odvetništva pa grozljiva.

Umazani posli

V potoku na Ljubljanskem barju je skupina geografov odkrila večje onesnaženje vode, obstaja sum, da ga je povzročilo nezakonito odlaganje komunalnega blata. Preiskava policije in strokovnih služb poteka, ni jim še uspelo ugotoviti, ali je onesnaženje posledica človekove dejavnosti ali naravni pojav. V vsakem primeru pa je dejstvo, da Slovenija ni samozadostna pri procesiranju odpadnega blata in na tem področju potrebuje strateške rešitve, da bi se izognila nezakonitemu odlaganju.

Jezni beli moški 

Britanski judovski časnik Jewish Chronicle je pred dnevi objavil neprijetno novico, da vedno več judovskih organizacij poziva Evropsko sodišče za človekove pravice, naj ponovno preuči zadeve, ki so bile pomembne za judovsko skupnost in je pri njih sodeloval nekdanji slovenski evropski sodnik Boštjan M. Zupančič. Ta je v kar 17-letni karieri evropskega sodnika res sodeloval v več tovrstnih zadevah. Pozivi sodišču so posledica skrajno antisemitske drže, ki jo Zupančič zadnja leta razširja predvsem prek družabnih omrežij.

Rehabilitacija ministra, ki ga je odnesla afera z neplačanimi računi

V stranki SDS so prejšnji konec tedna izvolili novo vodstvo Foruma za kmetijstvo in podeželje. Temu po novem predseduje Jože Podgoršek, sicer kmetijski minister v času prejšnje Janševe vlade. S tega položaja je tik pred volitvami odstopil zaradi afere, ki je izbruhnila, ker v Hotelu Bohinj ni plačal računa, pozneje pa se je izkazalo, da ga je poravnalo kmetijsko podjetje KŽK.

Izkrivljene razlage zgodovine

Četudi so okupacijske politike italijanskih fašistov veljale za »milejše« od nemških, so ti na ozemlju Jugoslavije izvajali vojaške napade, streljanje zapornikov in talcev ter nasilje nad civilisti, podpirali so kolaboracionistične sile in prebivalstvo deportirali v koncentracijska taborišča. Eno takih je bilo Kampor na Rabu, kamor so zaprli do 15 tisoč internirancev. Koliko jih je tam pomrlo, ni jasno, po ocenah približno 4500.

Vlado Miheljak

1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Dva leva

Komentar / Od opice k človeku in nazaj

Ne, znanost nikoli ni bila na ti z ideologijo in tudi z vero ne. Celo psihologija, ki izraža največji »spiritualni potencial«, se je veri in verovanju vseskozi postavljala po robu. Še zlasti veri v ekskluzivnost človekove narave, v njegovo posebno in enkratno mesto v stvarstvu. Ko je leta 1913 John Broadus Watson, profesor psihologije na Univerzi Johnsa Hopkinsa v Baltimoru, objavil kratek programski spis Psychology as the Behaviorist Views It, je kar najbolj cinično izbrisal vsakršno mejo med človekom in živaljo kot predmetom behaviorističnega pojmovanja psihologije, ko je zapisal: »Behaviorist v prizadevanju, da bi osvojil enotno shemo reakcij živih bitij, ne priznava nobene razmejitvene črte med človekom in živaljo. Človekovo vedenje v vsej svoji prefinjenosti in kompleksnosti je le del behaviorističnega raziskovanja.«

Nedostopne ambulante

Zdravstveni inšpektorat je ugotovil, da 78 odstotkov ambulant družinske medicine ne zagotavlja naročanja v skladu z zakonodajo. Zato zagovornik načela enakosti in inšpektorat ministrstvo za zdravje pozivata k izboljšavam, razlogi za težave pri naročanju pa so predvsem kadrovski.

Rajmond Debevec je Rocky in pol z vztrajnostjo Borisa Pahorja

Če bi bil Rajmond Debevec Američan, bi Hollywood o njem že snemal film, Netflix pa serijo. To bi bila tipična inspirativna zgodba: Rajmond že kot mladenič zablesti s strelskim talentom, kmalu začne osvajati medalje, postane evropski, svetovni in olimpijski prvak, potem ga umaknejo, češ da je »prišel njegov čas«, a se pri šestdesetih presenetljivo vrne in vse šokira z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu in s svetovnim rekordom – z absolutno šeststotico. Ovacije!

Župan Marko Soršak bi podrl lipov drevored z 222 drevesi

»Glede na vročo tematiko in razprave objavljam povezavo do vse relevantne dokumentacije glede obnove lipovega drevoreda. Predlagam, da vse pregledate in preberete pred komentiranjem,« je župan občine Hoče - Slivnica

Konec je!

V Španiji še vedno dviguje prah neprimerno vedenje Luisa Rubialesa, predsednika španske nogometne zveze, ki je med proslavljanjem osvojitve naslova svetovnih prvakinj nogometno zvezdnico Jenni Hermoso zagrabil za glavo in poljubil na usta. Pravzaprav je dogodek, ki je malodane zasenčil zgodovinsko zmago španske reprezentance nad Angležinjami, presegel meje Španije in nogometa in pod svetovne žaromete postavil problematiko seksizma, šovinizma in mizoginije, s katerimi se vsakodnevno srečujejo ženske v športu. Mediji so incident označili za #MeToo španskega nogometa, a tokrat je v ospredju slogan #SeAcabó (’konec je’), ki se naglo širi po španskih družabnih omrežjih, v podporo Jenni Hermoso in njenim soigralkam pa so ga na dresih nosili tudi člani nogometnega moštva Sevilla.

Manifestacija mizoginije

Britanski BBC je dobil vpogled v dokazno gradivo, s katerim je podprta romunska obtožnica, ki spletnega vplivneža Andrewa Tata obtožuje posilstva, trgovine z ljudmi in ustanovitve hudodelske združbe. Bil naj bi vodja organizacije, ki je zlorabljala ženske in jih silila v ustvarjanje pornografskih vsebin. Andrew je postal široko prepoznaven leta 2022, ko je bil eden izmed najbolj iskanih ljudi v spletnem iskalniku Google.

»Empatija je prvi korak na poti do sprave«

Slovita makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska (rojena 1974 v Skopju) bo v četrtek, 7. septembra, v ljubljanskem Kinodvoru slovenskemu občinstvu premierno predstavila svoj najnovejši celovečerec Najsrečnejši človek na svetu, koprodukcijo, pri kateri je sodelovala tudi naša produkcijska hiša Vertigo. Zgodba, ki (tudi s pomočjo absurdnega črnega humorja) odpira vprašanja, povezana s povojnimi travmami Sarajevčanov, se odvija na hitrostnih zmenkarijah, kjer protagonistka spozna človeka, ki je nanjo streljal med obleganjem Sarajeva.

Janko Lorenci

1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Kolumna

Komentar / Še učljivi?

S poplavami smo trajno čofnili v izredne razmere. Posledice divjanja voda pa bi bile bistveno blažje, če bi se država razvijala načrtneje in pametneje. A dosedanji razvoj samostojne Slovenije je stopicanje na mestu ali celo nazadovanje.

Glas delavcem

Najprej spoznamo Vesno, ki dela v podjetju, kjer se bodo neustrezno zložene škatle vsak hip zrušile na delavce. Ali pa bo koga povozil viličar, saj vozniki preveč divjajo. Ali pa bo, ker zaradi prepovedi »čikpavz« vsi kadijo na hodniku, polnem omar s papirji, izbruhnil požar. »Kaj pa sploh dela to vaše podjetje?« vpraša glas na drugi strani pisalne mize. »Opremo za varnost pri delu prodajamo,« odgovori delavka.

dr. Bogomir Kovač

1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Ekonomija

Komentar / Vaja iz odgovornosti

V začetku septembra 2023, mesec dni po katastrofalnih poplavah, postaja slika te naravne tragedije in družbene neodgovornosti vse bolj jasna. Za nami so prve podcenjujoče ocene škod, pa tudi pretiravanj v nasprotni smeri. Do prvih realnejših številk bomo prišli v prihodnjih tednih, do potencialne vrednosti potrebne sanacije morda do konca leta. Vlada je z interventnim zakonom zakrpala nekaj institucionalnih praznin. Ostale pa so številne dileme o organizaciji faznih ukrepov, politiki dolgoročne sanacije in virih financiranja. Dosedanja praksa delovanja državnih organov in politična odgovornost številnih vlad sta slaba popotnica. Zato je tako pomembno, kako zastaviti drugačne pristope in spremeniti dosedanje sporno delovanje. Ne gre zgolj za problem učinkovitosti države pri sanaciji in potrebne socialne pravičnosti pri pomoči, ključna sta razvojni zasuk in partnerski pristop. Zato so samočistilne sposobnosti vode lahko dobro vodilo za dosedanje naplavine slovenskih političnih in razvojnih zmot.

Politični triler brez epiloga

Glasbeniki imajo prednost, ko vstopijo v literarni svet. Zaradi prepoznavnosti. A hkrati imajo težavo, ker prepoznavnost zapreči pogled na novo perspektivo, nov izraz. Tudi drugod, denimo v teatru, je podobno. Pokojni Jernej Šugman je svojčas znal povedati, kako te kakšna vloga omreži, te neizbrisno in nepozabno zaznamuje. Šugman je za del (manj poznavalski in zahteven) gledališkega občinstva ostal lik, ki ga je nekoč igral. Kajpak Veso iz neke televizijske serije. Pa naj je igral kogarkoli, čeprav danskega kraljeviča. No, ni bil edini. Tudi v filmu je pogosto tako. Publika ne gleda igralca zdaj v tej, zdaj v oni vlogi, ampak ga skozi ikonični lik vnaprej prepoznava, ne obratno. Morda je eden najbolj razvpitih primerov lik Normana Batesa v Hitchcockovem Psihu. Nadarjeni Anthony Perkins je v dolgoletni karieri nabral lepo število vlog, a dolga senca norega Batesa ga ni nikoli zapustila. Za vedno je ostal Hitchcockov nepozabni lik.

N'toko

1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Žive meje

Komentar / Zaprta odprta Evropa

Odkar je Velika Britanija neslavno zapustila Evropsko unijo, v domačih medijih ne zasledimo več kaj dosti o njej. A če si vzamemo čas, iz aktualnih novic hitro razberemo, da projekt »varovanja britanskega načina življenja« po izstopu iz EU ne poteka nič kaj uspešneje, kot je pred vzpostavitvijo trde meje. Guardian je ta teden poročal o velikih težavah, ki jih ima torijska oblast pri upravljanju migracij. Britanci so, da bi svetu signalizirali svojo novopridobljeno zaprtost, preskusili vse skrajnejše ukrepe za preprečitev izkrcanja migrantov na njihovo ozemlje, tudi zloglasni »plavajoči azilni dom«: barko Bibby Stockholm, na kateri naj bi bili ob obali zaprti prosilci za azil. Ukrep se je hitro spremenil v farso, saj je tovorna barka v vodovodni napeljavi hranila smrtonosno bakterijo in malo je manjkalo, pa bi izbruhnila splošna zdravstvena kriza. In ker oblasti v domačih vrstah ne najdejo zdravstvenih in drugih delavcev, da bi oskrbovali kaotični vodni azilni sistem, so stekli pogovori o hitrih vizumih, s katerimi bi spodbudili tuje delavce k prihodu v Veliko Britanijo! Še tako protimigrantska evropska vlada mora danes vabiti tujce, pa tudi če zgolj zato, da varujejo druge tujce.