Ljubezen, ki je ponotranjila vse slabe plati kapitalizma 

Kaj so vesterni, vemo – zgodbe o tem, kako so belci med svojim osvajanjem »divjega zahoda« pobijali Indijance, kako so jim zaplenjali zemljo, kako so jih brisali, kako so jih zastrupljali, kako so jih iztrebljali. Indijanci so bili prikazani bodisi kot »divjaki«, pošasti, »živali«, ki ogrožajo »nedolžne« civiliste, tako da jih je treba likvidirati ( ja, osvajalci »divjega zahoda« imajo pravico do samoobrambe), ali pa kot ponosno staroselsko ljudstvo, ki ga je povozil čas, tako da je prišel njegov čas – čas je, da se umakne s prizorišča, da torej kolektivno odmre in izgine. Indijanci so bili prikazani kot ovira razvoju in napredku. Podton je bil na dlani: če hočemo, da bo kapital na »divjem zahodu« res svoboden in da se bo kapitalizem tam končno »normaliziral«, je treba Indijance poslati v rezervate – ali pa v smrt.

Grega Repovž

27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Uvodnik

Uvodnik / Svet je zarota

Predsednik vlade Robert Golob se je v torek – po kvazikonsolidaciji stranke, ko se je nesorazmerno znesel nad poslanko Mojco Pašek Šetinc in strokovnim svetovalcem Robertom Pavšičem – z zgoraj navedenimi besedami odzval na vprašanje, ali bo morda odstopil. A žal se od zunaj zdi, da Janša ta film že gleda. In njegov režiser je sam Golob.

Resničnostni šov

Gotovo poznate roman Oscarja Wilda Slika Doriana Graya. Govori o sliki lepega mladeniča, ki se sčasoma spreminja, dokler iz portreta zalega fanta ne nastane okruten obraz, takšen pa postaja tudi upodobljenec.

Reševanje vojaka Šarca

»Država bo prva, ki bo sama pri sebi zagotovila maksimalen obseg sredstev za pomoč tako, da bo določila odpravo posledic poplav za svojo prvo prioriteto.« S temi besedami je 31. avgusta v državnem zboru finančni minister Klemen Boštjančič napovedal racionalizacijo vseh vladnih projektov. Vse v imenu popoplavne obnove. A ne glede na to je isti dan obrambno ministrstvo pod vodstvom ministra Marjana Šarca in državnega sekretarja Damirja Črnčeca objavilo javno naročilo za resničnostni šov Vojak v akciji. Šlo je za evidentno vnaprej dogovorjen razpis za dva milijona evrov javnih sredstev, denar je dobila neznana družba brez referenc, največjo korist pa naj bi imela poleg izvajalca na koncu POP TV.

Koliko stanejo filmi?

Država namreč (so)financira tudi resne filmske produkcije prek Slovenskega filmskega centra (SFC) – a podatki razkrivajo, da so zneski, ki jih dobi posamezna profesionalna filmska produkcija, neprimerno nižji od zneska, ki ga je ministrstvo za obrambo namenilo resničnostnemu šovu, ki je že po svojih značilnostih in načinu produkcije neprimerno cenejši projekt.

Catherine Malabou / »Preveč pasivni smo, če samo čakamo na državo, da nas bo rešila. To bomo morali storiti sami.«

Catherine Malabou velja za eno zanimivejših osebnosti nove francoske filozofske misli. Na začetku meseca je obiskala Ljubljano, med drugim je nastopila na festivalu Indigo, kjer se je na odru v pogovoru pridružila slovenskemu filozofu Mladenu Dolarju. Poučuje na filozofskem oddelku Centra za raziskave sodobne evropske filozofije na Univerzi Kingston v Londonu, na European Graduate School in na oddelku za primerjalno književnost na Kalifornijski univerzi v Irvinu, kjer je na predavateljskem mestu nasledila svojega mentorja Jacquesa Derridaja. Znana je predvsem po pojmu plastičnosti, ki ga je razvila ob branju Heglove filozofije in nato nadgradila na področju sodobne nevroznanosti. V osnovi gre za idejo, da sta družba in tudi posameznik, podobno kot velja za nevronske mreže v možganih, sposobna rasti – in s tem velikih, resničnih (družbenih) sprememb. To je misel, ki lahko navdaja z upanjem. Predvsem v času nenehnih kriz, ko se zdi, da je upanja bolj malo.

Mafija na slovenskih avtocestah 

Nedavno se je na Mladino obrnil češki državljan, po poklicu profesor na eni od njihovih tehniških fakultet, z željo, da bi z nami delil »grozljivo izkušnjo«, ki jo je doživel na slovenski avtocesti. Prepričan je namreč, da slovenske avtoceste obvladujejo kriminalne združbe, ki izkoriščajo tujce v nesrečah, o čemer pa slovenska javnost ne ve veliko. Kaj se mu je zgodilo? Lani junija se je s svojim avtom znamke Ford Mondeo peljal v Ljubljano na poslovno srečanje. Ko je vstopil v Slovenijo, se je ustavil na počivališču in kmalu za tem so se začele težave z avtomobilom. Avto je ustavil na odstavnem pasu, in kot velevajo pravila, je poklical češko službo za asistenco, od tam pa so mu sporočili, da bodo kmalu poslali pomoč in vozilo odpeljali na pooblaščen Fordov servis. Njegovo vozilo sta zavarovala policija in Darsovo vozilo.

Klic k orožju

»Vrag je vzel šalo. Oborožite se. Legalno,« je prejšnji teden ob zboru za Palestino pozval predsednik SDS Janez Janša. Njegova poteza je pričakovana. Deluje kot po učbeniku. Podobno politiko kot on vodi kopica skrajnih in malo manj skrajnih evropskih politikov, ki širijo strah pred begunci in priseljenci. Širjenje strahu, zbujanje nestrpnosti, zvračanje krivde na drugega ali drugačnega je v politiki pogosto učinkovito. Še najbolje je to dokazala nacistična Nemčija.

Šola v času »jaz vrednot«

Geslo, ki opredeljuje namembnost šole, je, da ta otroke in mlade pripravlja za življenje v prihodnosti. Seveda je v tem reku veliko nepredvidljivega, zlasti v sedanjem naglo se spreminjajočem svetu, za katerega je težko predvideti, kakšen bo čez 20 let. Pa poglejmo, za kaj je šola pripravljala učence v bližnji zgodovini, ki jo pomnim s svojimi 88 leti. V mojem šolanju pred drugo svetovno vojno je bilo pomembno, da so te v prvih razredih osnovne šole naučili branja, lepopisja, računanja, molitvic, deklice ročnega dela, glede vrlin pa pridnosti, ubogljivosti in ponižnosti. Potem sem se šolala v socializmu, v katerem me je šola vzgajala za domoljubnost, tovarištvo, solidarnost, kolektivizem v odsotnosti individualizma in tega, čemur danes pravimo subjektivizem. Potem je prišel kapitalizem in z njim neoliberalizem, v katerem je šola pripravljala otroke na tekmo za lastno uspešnost in napredovanje, za lastno promocijo, za asertivnost, vse to – kot se danes reče v kulinariki – na posteljici »jaz vrednot« in ob zanemarjanju interesov nebližnjih drugih in skupnosti. V zadnjem desetletju je postalo pomembno, da te šola pripravi na digitalni svet, danes na svet umetne inteligence. Šola je pač vpeta v družbeno dogajanje in deluje bolj ali manj skladno z njim in s prevladujočimi družbenimi interesi in tokovi.

TV komentar / Kako skrbna je z drobnimi popravki Rosvita Pesek, ko ga Janez Janša kaj polomi

Čeprav bi bilo logično, da bi se v ponedeljek, po dveh dneh premora, Odmevi začeli s poročilom in oceno stanja v Izraelu in Palestini ali pa z zaslišanjem Tatjane Bobnar v državnem zboru, se Rosvita Pesek ni mogla upreti temi, ki mori in moti sanje vsem novinarjem, ki so notranjo politiko pokrivali že v devetdesetih letih: posvetu političnih strank o volilnem sistemu. Volilni sistem je namreč ideološka srčika SDS, to je vojna, ki jo je SDS bojevala celotna devetdeseta in na koncu dobila leta 2000 trdo klofuto celotnega političnega prostora, ko so vse stranke povedale Janši in kompanjonom: Ne, nočemo večinskega volilnega sistema, nočemo, da boš nekoč imel sam 60 poslancev in lahko delal, kar boš hotel. Seveda to, da si še vedno nihče razen SDS ne želi večinskega volilnega sistema, ni nobena novica niti danes. O volilnem sistemu vznikne razprava vsak mandat parlamenta, pride do javne razprave, to pa je tudi vse. S tem ni seveda nič narobe, brez dvoma pa to ni prva novica za oddajo formata Odmevi. A Rosvita je pač malce nostalgična, pa se ne more upreti tej svoji državniški temi, v kateri se počuti tako suverena.

Predlagamo vladi

V Slovenijo je letos vstopilo 45 tisoč tujcev, beguncev, migrantov. Bolje rečeno, Slovenijo so prečkali, saj jo povečini vsi zapustijo v nekaj tednih. Letos je bil migracijski pritisk večji kot navadno, se pa ta iz leta v leto povečuje ali zmanjšuje odvisno od zunanjih okoliščin, na katere naša država ne more vplivati. A za te ljudi lahko tudi v obdobjih, ko jih je več, dostojno poskrbi – vsaj tako, kot je za ukrajinske begunce. To, kar danes počne vlada, je ravno nasprotno: vedno znova predvideva kopičenje ljudi v ljubljanskem azilnem domu in s tem ustvarja napetosti med tujci samimi ter med njimi in prebivalstvom. In če ljudje nimajo več občutka varnosti, je le še korak do samoorganiziranja, vaških straž, kot smo jih nedavno opazovali v Ivančni Gorici, ali celo vigilantskih akcij ter nasilja nad tujci.

Upor prekletih

Palestinci ponavljajo, da so okupirani in da izraelska okupacija traja že 75 let. Kar pomeni dvoje. Prvič, da so že 75 let v »liku« okupiranca. In drugič, da na svojo sedanjost, preteklost in prihodnost – na vse, kar se dogaja in se je dogajalo v Gazi in na Zahodnem bregu – gledajo skozi specifične oči okupiranca, koloniziranca.

Sprememba volilnega sistema

Prva točka koalicijskega sporazuma med Svobodo, SD in Levico je »demokratizacija volilnega sistema«, in sicer ohranitev proporcionalnega sistema, »ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnikov in predstavnic«. S tem namenom je v ponedeljek v Cankarjevem domu potekal posvet stroke, civilne družbe, splošne javnosti in politike, ki se ga je udeležil tudi premier dr. Robert Golob.