Janko Lorenci

14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Kolumna

Janša še enkrat

Predpostavimo, da Janša dobi še en mandat, in se vprašajmo, v kaj bi se s tem spremenila Slovenija. Natančen odgovor ponuja njegova sedanja vladavina: prihodnost bi bila nevarna in mučna. Podsistemi bi drug za drugim padali v popolno podrejenost izvršni oblasti. Najbolj in najprej tisti, ki so tudi formalno izpostavljeni nareku politike. Policija, vojska, državna administracija in državna podjetja bi izgubili zadnje ostanke avtonomije in postali orodje SDS in njenih privilegirancev. Naslednja velika tarča bi bili sodstvo in mediji, vsi po vrsti ranljivi. RTV je deloma že pod nadzorom, Pop TV bi se lotili prek Telekoma, večjih tiskanih medijev pa s pritiski na lastnike z interesi v gospodarstvu. V isti sapi bi bili na udaru zdravstvo, šolstvo, kultura.

»Gremo volit!«

V ponedeljek je Inštitut 8. marec pripravil novinarsko konferenco, na kateri je predstavil zasnovo zakona za razveljavitev škodljivih ukrepov oblasti. Predstavil je tudi gibanje Gremo volit in načrt kampanje pred volitvami.

Vlado Miheljak

14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Dva leva

Gnezdenje v javni hiši

Vojske nikoli niso šle na osvajalske in morilske pohode same in osamljene. Od antike prek srednjega veka vse do novodobnih vojn so jih spremljale kurbe, vlačuge, priležnice. Spolne delavke pač. Pa tudi zabavljači. Pa kurati, ki so tako ali drugače skrbeli za duhovno oskrbo. Ker logistika priložnostno skupaj zbobnanih zgodnjih vojska in pohodov ni delovala, so ne le za drobne priboljške, ampak celo za hrano in saniteto skrbeli drobni trgovčiči. Mešetarji so prodajali vsakovrstno blago, neprisilne »spolne delavke« telo, zabavljači smeh, kurati iluzijo in lažni up. Spomenik vsem vlogam po malem je v enem svojih najboljših komadov postavil Bertold Brecht. Namreč, v delu Mati Korajža in njeni otroci (1938/1939) s podnaslovom Kronika iz tridesetletne vojne je oslikal večplastno preračunljivo in plebejsko naravo marketendarice Ane Fierling, pri vojskah in vojščakih znane pod imenom mati Korajža, ki svoj kramarski voz s tremi otroki vleče v vojaškem pratežu od Švedske do Bavarske, od Poljske in Češke do Francije v času vseevropskih verskih in geostrateških vojn v začetku sedemnajstega stoletja. Brechtova mati Korajža ni visoko moralna, ne nemoralna, je preprosto amoralna, preračunljiva. Vojna, strahote, lakota, pomanjkanje, kuga, smrt, smrad teles in trupel so pač posel in priložnost malih, ušivih, garjavih ljudi. Ali kot poje v songu: Slabič, ki stežka se prebija, / se pač obriše, ko bo mir. Saj vojska je samo kupčija. / Blago je svinec, ne pa sir. Kar pomeni tudi, da prihajajoči mir ni priložnost, ampak grožnja.

Pozdrav iz Zagreba

V torek je bilo potrjeno, da bo Zdenka Badovinac po novem vodila zagrebški Muzej sodobne umetnosti. Ne preseneča, da je na javnem razpisu za vodenje osrednjega hrvaškega muzeja za sodobo umetnost prepričala kot najmočnejša kandidatka; njeno ime na tujem dobro poznajo, ne le zato, ker je Moderno galerijo, osrednjo slovensko kulturno institucijo za sodobno umetnost, vodila kar 28 let, temveč tudi zato, ker je z jasno vizijo, ki je bila doma sicer neredko deležna kritik, institucijo iz majhne države povzdignila v mednarodno pomembno, takšno, ki narekuje tempo v širši vzhodnoevropski regiji.

Piar namesto javne razprave

Državno podjetje Gen energija je konec lanskega decembra podpisalo 1,66 milijona evrov (z DDV) vredno pogodbo s komunikacijskim podjetjem Consensus, glavnina te pogodbe pa je dvoletna komunikacijska podpora projektu drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2). Podjetje Consensus bo milijonski promocijski posel izpeljalo s tremi podizvajalci, z vseprisotno komunikacijsko družbo Pristop, družbo za komuniciranje Gaz iz Krškega in britanskim podjetjem Fluent in energy. To je specializirano za promocijo jedrske energije, na spletni strani se predstavlja s stavkom: »Podpiramo stranke, ki želijo humanizirati jedrsko energijo in izboljšati njeno javno podobo.« Podjetje Gen energija je že več let »najemnik« podjetja Consensus (njegova obvladujoča družbenica je Darinka Pek Drapal, ključni komunikator pa Andrej Drapal), od novembra 2014 mu je za storitve nakazala več kot 687 tisoč evrov, razkriva baza Erar.

Največji srbski režiser

Boter je bil leta 1972 tak hit, da je Charlie Bluhdorn, vsemogočni lastnik studia Paramount, nekdanji vratar v newyorškem hotelu Essex House, režiserju Francisu Fordu Coppoli poklonil razkošno modro limuzino. Coppola je vanjo naložil Williama Friedkina, ki je ravno dobil oskarja za Francosko zvezo (prav tako megahit), in Petra Bogdanovicha, ki je ravno zažigal z Zadnjo predstavo, nominirano za osem oskarjev (dva je dobila), potem pa so se triumfalno zapeljali po losangeleškem Hollywood Boulevardu, med vožnjo vstali, se stegnili skozi streho in pompozno, na ves glas kričali in vreščali. Coppola je kričal: »Petdeset milijonov dolarjev – Boter!« Friedkin: »Oskar za najboljši film – Francoska zveza!« Bogdanovich pa: »Vse najpomembnejše nagrade kritikov – Zadnja predstava!«

Portret mimoidočega: Stane Jagodič

Akademski slikar Stane Jagodič (rojen leta 1943) je brez dvoma eden naših najproduktivnejših umetnikov starejše generacije. Njegov izjemno bogat in skrbno arhiviran opus je sestavljen iz tako številnih umetnin, ki jih je ustvaril z različnimi tehnikami in v različnih slogih, da se resnično zdi, kot bi bil sad truda veččlanske umetniške skupine, ne pa delo enega samega avtorja. Če bi morali opis njegovega umetniškega delovanja omejiti na eno besedo, bi bila ta vsekakor »hiperproduktivnost«.

Heni Erceg

14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Hrvaška

Bosanski časovni stroj

Kot mi je pred kratkim povedal dober prijatelj iz Sarajeva, se sprašuje, ali ni že čas, da si pripravi zaloge hrane, ker v BiH ne diši po ničemer dobrem. Je takšen odziv pretiran ali pa je udejanjenje najbolj črnega scenarija spet verjetno zaradi nenehnega destabiliziranja te države od znotraj, pa tudi ob pomoči najbližjih sosedov? Je mogoče, da nas je, kot da bi se znašli v kakem poblaznelem časovnem stroju, izstrelilo nazaj v leto 1992, ko je tik pred vojno večina državljanov BiH še vedno verjela, da je prelivanje krvi nemogoče, ker je Bosna večetnična država treh narodov, ki živijo v slogi in medsebojnem spoštovanju? Ko smo te dni gledali oblastniško brezumje voditelja tamkajšnjih Srbov med praznovanjem 30. obletnice ustanovitve paradržave Republike srbske, so lahko le največji optimisti skomignili z rameni in niso občutili jeze, niso slišali vojaških bobnov, kot v najboljših dneh nacionalističnih zborovanj na začetku devetdesetih let v Srbiji in Hrvaški.

Črni baloni

Cerkvene barabe,
spolne zlorabe.

»Zanesljivo lahko pričakujemo vsaj zamenjavo predsednika republike«

Nekdanji predsednik države Milan Kučan je lani že večkrat ponovil, da leto 2022 ne bo leto navadnih volitev – po njegovem mnenju se bomo odločali o vrnitvi demokracije. Zdaj smo vkorakali vanj, v tako imenovano super volilno leto, ko se bomo na volišča odpravili kar trikrat, na državnozborske, predsedniške in lokalne volitve. Potekale pa bodo še volitve v državni svet. Kaj torej lahko pričakujemo od njih?