• Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Uvodnik

    Uvodnik / Opozorilo oblasti

    Naj se je najprej zdela ideja o stavki pacientov še tako nenavadna, sploh po tem, ko je svojo navzočnost napovedal tudi premier Robert Golob, gre za dogodek, ki smo ga lahko le veseli. Že zdaj lahko napišemo, da gre za enega od dogodkov leta – pa čeprav se je zgodil že 10. januarja.

  • STA

    16. 1. 2023  |  Svet

    Filmska legenda / Umrla je Gina Lollobrigida

    Umrla je filmska legenda Gina Lollobrigida, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Največje uspehe je nanizala v 50. in 60. letih minulega stoletja. Po filmu iz leta 1955 s soigralcem Vittoriom Gassmannom so jo mnogi označili za "najlepšo žensko na svetu". Umrla je v starosti 95 let, je danes sporočila njena družina. Bila je tudi fotografinja, kiparka in humanitarka.

  • Borut Mekina

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Zdravniki, radi vas imamo

    O težavnih razmerah v zdravstvu te dni poročajo mediji iz različnih držav. Konec decembra je eden od družinskih zdravnikov na Dunaju protestno zaprl ordinacijo »zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra in birokracije«, je zapisal, ter se znašel v središču pozornosti. »Na Saškem je vsako osmo razpoložljivo mesto družinskega zdravnika prazno,« lahko beremo v nemških medijih. Domnevno interesa ni zaradi preobilice dela. V Veliki Britaniji je bila ena glavnih novic prejšnjega tedna vprašanje, ali ima premier Rishi Sunak res zasebnega zdravnika ali pa, tako kot 90 odstotkov Britancev, obiskuje javni zdravstveni sistem NHS (The National Health Service). Mnoge Britance je to zanimalo prav zaradi vse večjih pritiskov na javno zdravstvo ter razmejitev med njim in zasebnim.

  • Vasja Jager

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Nevarna razmerja

    V zadnjih tednih se za opisovanje razmer v slovenskem zdravstvu največkrat uporablja beseda »zlom«. Slehernik je vsak dan zasut z novimi podatki, zgodbami in javnimi pismi, ki potrjujejo apokaliptični vtis. Prizori dolgih vrst čakajočih pred Zdravstvenim domom Bežigrad v Ljubljani so dodobra prestrašili javnost in se zažrli v kolektivno zavest. Pričevanja izgorelih zdravnikov, napovedana stavka sindikata Fides, navedbe o 130.000 bolnikih brez osebnega zdravnika – vse to kaže, da naj bi se po letih opozoril in napetosti končno zgodilo, česar smo se bali: slovensko javno zdravstvo ne zmore več opravljati svojih nalog, eden ključnih družbenih podsistemov se je nepreklicno zlomil. Toda zlovešča diagnoza, ki jo širijo predvsem zdravniške organizacije, ki se borijo predvsem za dobrobit svojih članic in članov, je prenagljena.

  • Jure Trampuš

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Nevedni predsednici / Očitno ne vesta, kaj pomeni beseda feminizem

    Decembra 2021 je umrla temnopolta feministična avtorica bell hooks. Bila je ena najvplivnejših preučevalk rasizma in seksizma, a pisala je predvsem o ljubezni, o tem, kako lahko ta preoblikuje svet neenakosti in predsodkov. Lani je v slovenskem prevodu pri založbi Sophia izšla njena knjiga Feminizem je za vsakogar, kratek priročnik za vse, ki ne vedo, kaj je feminizem in zakaj je enako pomemben, kot je bilo pomembno gibanje za odpravo suženjstva ali gibanja za odpravo rasizma, imperializma, razrednega izkoriščanja. »Feminizem je gibanje za odpravo seksizma, seksističnega izkoriščanja in zatiranja,« je na kratko pojasnjeno v uvodu, »če hočemo odpraviti patriarhat, kar je le še eno poimenovanje za institucionalizirani seksizem, nam mora biti jasno, da vsi sodelujemo pri ohranjanju seksizma, dokler ne spremenimo svojih glav in src, dokler ne opustimo seksističnega razmišljanja in delovanja ter ga nadomestimo s feminističnim mišljenjem in delovanjem.« Feminizem je utemeljen na enakopravnosti in pravičnosti, ne predvideva, da so ženske in moški podobni ali enaki, ni gibanje, ki predpostavlja, da so ženske nasprotnice moških, feminizem je predvsem gibanje za odpravo zatiranja, vizija osvoboditve, vzpostavljanja etike vzajemne svobode, feminizem se zavzema, če zapišemo zelo preprosto, da bi imele ženske več pravic, ne pa moški manj. Kdo bi sploh lahko danes čemu takemu nasprotoval?

  • Komentar / Atentat na Grimsa, atipična pljučnica in zabava za množice

    Je prevzemanje odgovornosti za moralno zavržna ali celo koruptivna dejanja v domači politiki nekaj, na kar moramo popolnoma pozabiti, ker smo kot državljani že dolgo nazaj dokončno razkrojili vsa tovrstna pričakovanja? Kako tolerantni smo pri tem in kaj javnosti sploh preostane, če politična elita ni sposobna samoregulacije svojih zlorab in prekrškov? So edina možnost kaznovanja zares le volitve, posejane na vsaka štiri leta, kar pomeni, da nas vmes politiki, računajoč na naš spomin zlate ribice, uspejo spet zmanipulirati sebi v prid?

  • Uredništvo

    15. 1. 2023  |  Politika

    »Medenih tednov nove vlade je bilo relativno hitro konec«

    "Vlada Roberta Goloba se sooča s paradoksom. V tednu, ko bo ministrski zbor popoln oziroma oblikovan tako, kot si je to zamislil premier pred več kot šestimi meseci po veličastni zmagi na aprilskih parlamentarnih volitvah, se sooča s prvimi resnimi znamenji, da zaupanje v vlado usiha. V nekaj prihodnjih mesecih bomo dobili odgovor na vprašanje, ali nemara tudi v tem primeru spremljamo politično usodo predhodnih vlad iz levega liberalnega političnega bloka, ki jim je na volitvah uspelo prepričati prepričljivo večino volilcev, nato pa so počasi izgubljale samozavest in na koncu podporo. Presenetljivo je, da je bilo medenih tednov nove vlade relativno hitro konec. Uspeh vlade na trojnem referendumu je utrjeval pričakovanje, da se bo tokrat morda razpletlo drugače, da bo cikel iskanja politične normalnosti presekan. A po komaj polovici leta od volitev lahko opazimo, da je prišlo konec lanskega leta do očitnega preloma, na kar nas opozarjajo javnomnenjske raziskave in vse bolj naelektreno ozračje med partnerji socialnega dialoga v trikotniku vlada, sindikati, delodajalci."

  • Uredništvo

    15. 1. 2023  |  Politika

    »Civilna družba lahko podre domine, ki so jih zainteresirani lobiji postavljali desetletja«

    "V torek smo bili na Trgu republike v Ljubljani priče dogodku, ki so ga označili za sploh prvo stavko pacientov. To je bila manifestacija čvrstih tez o ohranitvi oziroma ponovni vzpostavitvi javnega zdravstva. Bilo je tudi srečanje, na katerem smo videli predsednika vlade Roberta Goloba strinjati se s protestniki zoper početje zasebnega zdravništva prav v času, ko je zdravstveni minister z njegovim mandatom sklepal sporazum z vidno zadovoljnimi sindikalisti Fidesa. V trku več svetov se je v torek pokazalo, kako pomembna nevralgična točka družbe je postalo javno zdravstvo. Pokazalo se je tudi to, da civilna družba lahko podre domine, ki so jih zainteresirani lobiji postavljali desetletja. In zato so bržkone prišle prve diskvalifikacije tistih, ki so se postavili v obrambo dosedanjega sistema …"

  • »Ti geji me skušajo umoriti!«

    »Nihče se ne bo zajebaval z mojo družino,« krikne Jennifer Coolidge, dvigne šmajser in začne – v slogu Ramba – streljati filipinske pirate, ki so vdrli na svatbo. Njen sin – ki ga igra Josh Duhamel, če si predstavljate (on bi bil lahko njen oče!) – je bil tik pred tem, da se poroči z ono drugo Jennifer, Lopez, a uletijo maskirani pirati in vse pokvarijo. Tako se začne romantična komedija Poroka za umret. Jennifer Coolidge, ki ne pozabi omeniti, da je bila dvakrat razglašena za nepremičninsko agentko leta ( ja, v Netflixovi seriji The Watcher igra prav nepremičninsko agentko, zagotovo nagrajeno in na videz prijazno), se znajde na svojem terenu – na jet-set svatbi na eksotični lokaciji. Jet-set svatbe in eksotične lokacije niso le njen teren, ampak so jo naredile.

  • Peter Petrovčič

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Vsi so isti?

    Seveda ni konec sveta, če se predsednica državnega zbora na novega leta dan odpelje na koncert dunajskih filharmonikov, ki je hkrati državniški obisk, z vladnim letalom. In ko zaradi tega završi v javnosti, verjetno res ni razloga, da bi ona ali kdo drug odstopil s položaja. Ima pa vsaka političarka, vsak politik, vsaka politična stranka in vsaka koalicija le določeno in omejeno količino potrpljenja volivcev. Po domače rečeno, število odpustkov ni neskončno. Dolžnost politikov je brez dvoma, da znajo presoditi, kaj je za javnost sprejemljivo in kaj ne, na kaj je javnost občutljiva, kaj tolerira, kaj razume kot nesprejemljivo. Odnos javnosti do nekaterih ravnanj politikov je namreč tudi zgodovinsko pogojen.

  • Stanka Prodnik

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Kultura  |  TV

    TV komentar / Premier ima partnerko

    Seveda je novica, če ima sveže ločeni (vsaj dejansko, če že ne formalno, pač ne vemo) premier novo partnerko, medijsko zanimiva. In tudi najbolj normalno je, da mediji takšno novico uvrstijo med dnevna poročila. Seveda je omembe vredno tudi dejstvo, da je partnerica influencerka in da se tudi sama rada medijsko izpostavlja. Ampak naštevanje njenih preteklih partnerjev? Kazanje njenih objav na Instagramu? Mačistično izživljanje? Šovinistične pripombe? Saj smo vendar leta 2023. In ja, ljudje imajo spolne odnose tudi, če niso poročeni. Ljudje imajo tudi več partnerjev, nekateri manj, drugi več. Nismo s tem dušebrižništvom in zlaganostjo že opravili? POP TV, televizija, pri katere resničnostnih šovih pogosto ne vemo, ali lahko gre še nižje, je zdaj začela vihati nos nad življenjem Tine Gaber? Kakšna svetohlinska drža. Saj se lahko skupaj muzamo, kako slovenski premieri ravno med opravljanjem funkcije vedno znova spremenijo ustroj svojega družinskega življenja (Janez Janša, Miro Cerar, Tone Rop, zdaj tudi Robert Golob). Lahko pogledamo tudi v kariero novega partnerja. Ampak seksizem in šovinizem?

  • Jure Trampuš

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Zakaj Borut Pahor ni vrnil priznanja tudi Tonetu Krkoviču?

    Zadnje pomembno politično dejanje prejšnjega predsednika države Boruta Pahorja naj bi bilo dejanje sprave, pomiritve – Pahor je želel kot »deus ex machina« postaviti stvari na »svoje mesto«, tja, »kamor spadajo«.

  • Peter Petrovčič

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Družba

    Romom ne strežemo, hvala za razumevanje

    Drugega decembra predlani so trije Romi sedli v enega izmed barov v Černelavcih, nekakšnem predmestju Murske Sobote, ki leži nedaleč od romskega naselja Pušča. To v Sloveniji že dolga leta velja za primer dobre prakse urejanja romskih naselij. Vendar v lokalu niso bili postreženi in so ga morali zapustiti. K njim je pristopila natakarica in jim pojasnila, da Romom, žal, do nadaljnjega ne strežejo, ker se je v lokalu v preteklem tednu med Romi že dvakrat vnel pretep.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Družba

    Mirt Komel / »Vrnili smo se v prihodnost krasnega novega brezstičnega sveta«

    Ko dr. Mirt Komel – na Fakulteti za družbe ne vede v Ljubljani (FDV) predstojnik Oddelka za kulturologijo in hišni filozof, ki se ukvarja s teoretsko psihoanalizo in heglo-marksizmom – ne predava o moderni filozofiji in sodobni književnosti, vselej raziskuje, prevaja, urednikuje, z nepotešljivo lakoto požira knjige, obrača videoigre, (že dvestotič) gleda Twin Peaks in predvsem piše. Naj gre za esejistiko, angažirano literaturo, detektivke in potopise, znanstvene članke in monografije – malokateri žanr uide Komelovim hitrim prstom, izpod katerih je nedavno prišel tudi nekoliko eksperimentalen roman Akiles, s katerim je avtor iz kriminalk zaplaval nazaj v (post)modernistične vode.

  • Monika Weiss

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Družba

    Urbanija kadruje v Kopru

    Uroš Urbanija, vršilec dolžnosti direktorja Televizije Slovenija, je 29. decembra objavil razpis za mesto odgovornega urednika uredniško-producentske enote Regionalni RTV-center Koper – Capodistria. V razpisu, na katerega se je mogoče prijaviti do petka, 13. januarja, do 12. ure za mesto s štiriletnim mandatom, pa ni naveden pogoj znanja italijanskega jezika. »To se ni zgodilo še nikoli v zgodovini Regionalnega RTV-centra Koper. Oba odgovorna urednika, radijski in televizijski, nista še nikoli „šla skozi“ brez tega pogoja. Za zaposlitev v našem centru mora tako rekoč tudi čistilka predložiti potrdilo o znanju italijanščine,« je pred dnevi javno opozorila novinarka centra Eugenija Carl. Razpis od kandidatov zahteva, da morajo poleg slovenščine »aktivno obvladati najmanj en svetovni jezik«, med pogoji pa je denimo univerzitetna izobrazba in najmanj pet let delovnih izkušenj »z referencami o uspešnosti v kulturno-umetniški dejavnosti oziroma v dejavnostih, povezanih z množičnimi občili«. Kandidati morajo predložiti tudi program dela in vizijo razvoja regionalnega centra Koper – Capodistria za obdobje 2023–2027. Zaposleni v koprskem regionalnem centru (odgovorna urednica je zdaj Mojca Petrič Bužan) so kadrovski službi RTV poslali zahtevo, da razpis razveljavi, saj – kot razlaga Eugenija Carl – krši veljavno sistemizacijo, ki se oblikuje v dogovoru s sindikati in je nad statutom. Opis del in nalog sistemiziranih delovnih mest na RTV namreč za odgovorna urednika regionalnih centrov nalaga »višjo raven znanja jezika narodnosti v Kopru in Lendavi«.

  • Danes je nov dan

    13. 1. 2023  |  Družba

    En zdravnik za dva sodnika in tri profesorje?

    Razkrajajoči se enotni plačni sistem v javnem sektorju se spreminja v sindikalistični El Dorado. Zdi se, da je le še od moči in vztrajnosti interesnih skupin, ki obvladujejo posamezne sindikate, odvisno, kako se bodo vsesplošnim podražitvam prilagodile javne plače. 

  • Luka Volk

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Kako približati ustavo ljudem?

    V državnem zboru so v sodelovanju z ustavnim sodiščem že ob 20-letnici slovenske ustave dali izdelati Ustavo v stripu; ilustriral jo je Zoran Smiljanić. Na poljuden, zabaven in informativen način poskuša predstaviti izbrane člene ustave, s tem pa najmlajšim olajšati razumevanje demokracije. Pred kratkim so v sklopu praznovanja obletnic različnih dogodkov, povezanih z osamosvojitvijo, Ustavo v stripu animirali. Verjetno pri tem ni treba posebej poudarjati, da bi od ogleda animacije marsikaj odnesli tudi številni politiki.

  • Jure Trampuš

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Napad na stopnicah

    Branko Grims je izkušen poslanec. V parlamentu sedi že od leta 2004, izvoljen je bil šestkrat zapored, kar je zavidanja vreden dosežek. Na zadnjih volitvah ga je v kranjskem tretjem volilnem okraju podprlo skoraj 5000 ljudi. Je član stranke SDS, eden od bolj zoprnih poslancev, politik, ki prisega na domoljubje in preganja tujce. Kot trdi sam, mora prava politika temeljiti na vrednotah.

  • Oštro.si

    13. 1. 2023  |  Družba

    Podporniki LGBTQ ne zagovarjajo pedofilov

    Portal Nova24tv.si je objavil prispevek z naslovom »LGBTQ ideologi na poti do zagovarjanja pravic pedofilov« in izvirnim naslovom »Škotska policija sodeluje pri dekriminalizaciji pedofilije«. Sklicevali so se na portal Scottish Express, ki je decembra poročal, da je škotska policija pedofile poimenovala »osebe, ki jih privlačijo mladoletniki«.

  • Peter Petrovčič

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Krasen dan za enakopravnost

    Ustavno sodišče je v začetku julija lani objavilo pomembni odločitvi, s katerima so izenačili pravice heteroseksualnih in istospolnih parov. Odločili so, da je zakonsko onemogočanje sklenitve zakonske zveze in posvajanje otrok gejem in lezbijkam neustavno, saj ustava teh omejitev ne določa. Zdaj so zadevo dokončno zaključili, saj so zavrnili predlog, da bi o tem vprašanju ljudje odločili na referendumu – ker se diskriminacija, ki jo je odpravilo ustavno sodišče, pač ne more ponovno vzpostaviti na ljudskem glasovanju.

  • Luka Volk

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Družba

    Zadihati s polnimi pljuči

    Čeprav je bilo v zvezi z novim koronavirusom, ko je ta pred tremi leti docela spremenil naša življenja, en kup neznank, je razmeroma hitro postalo jasno tole: virus covid-19 se prenaša po zraku, z vdihavanjem okuženega aerosola, zaradi česar do večine okužb prihaja v slabo prezračenih notranjih prostorih. Enako velja za praktično vse bolezni, ki se prenašajo po zraku. Dobro prezračevanje notranjih prostorov je tako ključnega pomena za zmanjšanje respiratornih obolenj, tako značilnih prav za zimski čas, in tudi za stanje obstoječih bolezni dihal. Kakovosten zrak namreč dokazano rešuje življenja in podaljšuje življenjsko dobo.

  • Luka Volk

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Svet

    »Tako mi bog pomagaj«

    Pred kratkim je prisegla nova predsednica države. Svetih knjig med prisegami v Sloveniji ne boste videli, tudi ne boste slišali sklicevanja na boga. A prisege po svetu so različne. Ameriški predsednik Joe Biden je prisegel z roko na Svetem pismu, prisego pa končal z besedami: »Tako mi bog pomagaj.« Ameriško prisego si težko predstavljamo brez prisotnosti božje sile. S tem so se strinjali tako rekoč vsi ameriški predsedniki z le nekaj redkimi izjemami.

  • Luka Volk

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Družba

    Izvajanje pritiska

    Dravske elektrarne Maribor so predsedniku sveta delavcev Vladimirju Šegi decembra izročile pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Kot so zapisali predstavniki podjetja, je Šega brez pisnega pooblastila nastopil v oddaji Tele M na javni televiziji TV Maribor in tam komentiral poslovanje krovne družbe Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). S tem naj bi bil po njihovem mnenju kršil več členov komunikacijskega pravilnika delodajalca in torej pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.

  • Monika Weiss

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Družba

    Onesnaževalci

    Inšpektorat za okolje in prostor je tik pred novim letom poročal o rezultatih usmerjene akcije: pri 31 podjetjih so v letih 2021 in 2022 preverjali preseganje mejnih vrednosti izpustov in doslej kršiteljem izdali devet inšpekcijskih odločb – dva kršitelja sta zahteve iz odločb izvršila šele po grožnji z denarno kaznijo. Ker ima javnost pravico vedeti, kdo krši okoljevarstvena dovoljenja in onesnažuje bolj, kot je dovoljeno, smo inšpekcijske odločbe pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Kdo so kršitelji in kakšne so kršitve?

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Dva leva

    Komentar / Svoboda proti ekstremistom

    Slovenija je dežela ekstremizmov. Tudi ekstremnega laganja. Bilo je, milo rečeno, nenavadno, da se je sredi svežega poročanja o napadu na Niko Kovač pripetil še bolj grob napad na poslanca SDS. Sam domnevno napadeni Grims ga je označil kar kot poskus umora. Kdo bi morda pomislil, da poskuša kdo (le kdo?) preusmeriti pozornost. A bilo je nedostojno podvomiti vnaprej, saj lahko (pre)številne kamere okrog DZ in Maximarketa dogodek potrdijo ali ovržejo. No, sedaj je tudi uradno potrjeno, da se je Grims vendarle zlagal. A od Freuda sem vemo, da je tudi laž lahko v službi resnice; da je instanca resnice. Namreč, v konkretnem primeru je usmerila pozornost na subtilno, latentno, a sila pomembno obliko nasilja. Na tako rekoč napad z nevidnim biološkim orožjem. Kaj je že to? Pač, sodobno bojno sredstvo v obliki patogenih organizmov ali toksinov, ki jih detoniraš, izstreliš, injiciraš, lahko pa tudi pljuneš ali kihneš v sovražnika. In če je bližnje (sicer nefizično) srečanje povzročilo patološke spremembe v pljučih in dihalih, gre za nič manj kot specialno, biološko vojno proti poslancem in vojščakom SDS, kar pa je po določilih mednarodnega vojnega prava prepovedano. Ker v teh dneh veliko govorimo o moralni in strokovni odgovornosti zdravnikov, bi bilo zato zanimivo spoznati priimek avtorja in prebrati njegov izkaz in dokaz o vzročno-posledičnem odnosu med domnevno atipično pljučnico in napadom na poslanca. Imamo po rusko-britanski aferi novičok, s katerim naj bi zastrupili prebeglega ruskega agenta Skripala in njegovo hčerko, še afero patogenega kihanja in pljuvanja v poslanca SDS?

  • Uredništvo

    14. 1. 2023  |  Politika

    »Pomanjkanje zdravnikov je opozorilo za takojšnje ukrepanje pri reševanju pomanjkanja učiteljev«

    "Urejanje razmer v zdravstvu pa ni pomembno le za to področje. Rezultat bitke za privatizacijo zdravstva bo imel vpliv tudi na druge javne podsisteme. V primeru uspešne privatizacije zdravstva bo sledilo šolstvo. Že za časa Janševih vlad je prišlo do podeljevanja koncesij visokošolskim zavodom, ki v glavnem delujejo s pomočjo 'dvoživk', če uporabim izraz iz zdravstva. Primer Švedske, ki je pod konservativno vlado uvedla možnost ustanavljanja 'free schools' profitno usmerjenim družbam, je dober prikaz, kako oslabiti javni šolski sistem. Ob že obstoječi javni šoli nastajajo nove, ki 'kradejo' učence že obstoječim, pri čemer ustvarjajo profit in ga razdelijo delničarjem."

  • Peter Petrovčič

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Brez pravne podlage

    Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o kazenskem postopku v delu, ki je določal pravno podlago za rabo policijskega prikritega preiskovalnega ukrepa, imenovanega »lovilec IMSI«. Gre za sporno tehnično sredstvo za prestrezanje komunikacije in lokacije mobilnih telefonov, ki ga zakonito policija pravzaprav ni nikoli uporabljala, nezakonito oziroma brez podlage v zakonu pa.

  • Erik Valenčič

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Svet

    Reportaža / Najdaljše noči

    Sedel sem v kuhinji stanovanja v središču Mikolajiva, mesta na jugu Ukrajine, in gledal Dmitrija Pletenčuka, kako mi na svoji strani majhne mize pripravlja sendvič z rumenim maslom in na debelo narezano salamo. Opazoval sem ga in razmišljal, da se mi sploh ne godi slabo. Prejšnji dan sem pri Igorju Golovčenku, poveljniku teritorialne obrambe v Suškivki pri Umanu (osrednja Ukrajina), opral perilo, zdaj pa mi tu glavni tiskovni predstavnik ukrajinske vojske v Hersonski oblasti na krožniku podaja sendvič in me zraven sprašuje, ali bom še enega.

  • Uredništvo

    14. 1. 2023  |  Družba

    »Bolj kot kdaj prej je nevarno biti ženska«

    "Bolj kot kdaj prej je nevarno biti ženska, ki se bori za svoje pravice in je na čelu boja za enakost in svobodo. Ženske v Iranu so desetletja trpele sistemsko diskriminacijo in nasilje. Obvezno pokrivanje z ruto, ki so ga uzakonili leta 1979, je ekstremna oblika diskriminacije. Zdaj so dosegle točko, ko jim je stopila v bran širša družba. Oblasti so nad ženskami izvajale fizično in psihološko nasilju, veliko je poročil o spolnem nasilju. Med protesti so ubijali šestletne deklice, na smrt pretepali najstnice, stare 16 in 17 let. Ta dekleta in ženske so bile izjemno pogumne, vedele so, da je diskriminacija nepravična in v neskladju s tem, kako drugod po svetu živijo ženske. Želele so si prihodnost brez nasilja in hotele so svoje pravice."