Helikopter ali letalo ni dovolj

Ob večini intervencij na terenu, sploh na Krasu, se vedno znova izkaže potreba po hitrem posredovanju iz zraka, saj je teren, kjer prihaja do požarov, večinoma težko dostopen, velikokrat pa delo gasilcev otežuje spreminjajoča se smer vetra. Tu trčimo ob prvi sistemski problem – Slovenija nima decidirane službe za zračno podporo, ne za reševanje, prevoz, kaj šele za gašenje. Ob intervencijah gasilcev CORS (Center za obveščanje RS) usklajuje sodelovanje z drugimi službami oziroma ministrstvoma – ministrstvom za obrambo in notranje zadeve.

Velika laž

Izraz velika laž, ki označuje izkrivljanje ali napačno predstavljanje resnice za namene propagande, je prvi uporabil Adolf Hitler, ko je med prestajanjem zaporne kazni v landsberški trdnjavi pisal Mein Kampf. Z njim je želel opisati tako gromozansko laž, da o njej zaradi absurdnosti sploh ni mogoče podvomiti. Trdil je, da so to tehniko uporabljali Judje, a je bila resnica kakopak precej drugačna: tehniko velike laži so zlorabili nacisti z Josephom Goebbelsom na čelu. Izraz se je spet pojavil pred dvema letoma, ko je Donald Trump zatrdil, da so bile ameriške volitve ukradene – in tako spodbudil napad na Kapitol.

Narobe svet

Konec novembra se bo supervolilno leto sklenilo z dogodkom, ki mu večina državljanov in državljank ne posveča pozornosti: volitvami v državni svet. Slednji v dobršnem delu javnosti velja za institucijo brez prave moči, slepo črevo slovenskega parlamentarizma, ki bi ga lahko tudi ukinili. V resnici pa ima državni svet v slovenskem političnem prostoru in tudi širše v družbi z ustavo zagotovljeno izjemno pomembno vlogo in primeren vpliv. Ki pa danes še zdaleč ne služi prvotnemu namenu.

Vlado Miheljak

29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Dva leva

Matej iz jame

Številni Nemci so seveda tudi v času najhujših antisemitskih pogromov nekje globoko v sebi vedeli, da Judi niso taki, kot jih je izrisovala nacistična propaganda, zato so si pomagali z racionalizacijami. Pač: saj vem, da ti (kot Jud) nisi tak, s tabo sem čisto lahko prijatelj, a gre za nesprejemljivo in nevarno semitsko zaroto, ki jo je treba onemogočiti in v kali zatreti. Ekonomijo takšne racionalizacije avtoironično opiše zgornja šala: ne mi konkretno, Judje nasploh so problem. In v sodobnem času, ko ljudje drugačnih spolnih orientacij in praks nadomeščajo Juda, se dogaja prav to. Zato se mi je zdelo bolj pošteno in manj licemerno stališče Janeza Ciglerja Kralja, ki je nedavno v intervjuju za Večer izrekel: »Neposredno ne poznam nobenega geja v naši stranki, saj ljudi ne sprašujemo o njihovi spolni usmerjenosti.« Torej, nič me ne zanimajo, nič nočem vedeti, gledam stran. No, skupno s Toninom pa jima je, da ne eden ne drugi ne sprejemata dejstva, da spolna usmeritev ne more biti razločevalno merilo pravic. Da je torej, kot meni ustavno sodišče, zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolni osebi, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot raznospolna partnerja ali zakonca. A Tonin v svojem moralnem disputu predvsem sprenevedavo pozabi in abstrahira stališča in aktivnosti NSi vse od časa referenduma o noveli družinskega zakonika leta 2015 do danes. Istospolne poroke? Posvojitve? Ni pomembno, ali ima Tonin zares prijatelje v omenjenih kategorijah, ali jih mara ali ne mara, ampak ali sprejema načelo enakosti in enakopravnosti pred zakonom, ki ju je zapovedala odločba ustavnega sodišča. S tremi ločenimi mnenji kajpak. Med njimi tudi z ločenim mnenjem Roka Svetliča, za katerega so številni kompetentni pravniki pred izvolitvijo opozarjali, da nima strokovnih referenc in kompetenc. Torej presoja po ideoloških merilih. In ravno predsedniški kandidat SD in izvoljeni predsednik Pahor je na vse kriplje forsiral Svetliča, da bi ideološko uravnotežil ustavno sodišče in osrečil svojega političnega masterminda in gospodarja.

Koliko kosov orožja so v slabem letu kupili člani strelskih društev?

Omnibusni zakon, kot se krajše imenuje nedavno sprejeti zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, je posegel v 11 zakonov, ki jih je v zadnjih dveh letih spremenila Janševa vlada. Med tistimi, pri katerih se ureditev v delu vrača na stanje pred spremembo leta 2021, je tudi zakon o orožju. Ravno razprava o posegu vanj je povzročila veliko negodovanja poslancev SDS.

Konec zelene oaze v mestnem središču, namesto nje neprofitna stanovanja

Med Resljevo cesto in Kotnikovo ulico v središču Ljubljane v do nedavnega zapuščeni gradbeni jami že 12 let obstaja urbani vrt, ki ga urejajo lokalni prebivalci. Vrt Onkraj gradbišča, kakor se imenuje, je nastal na pobudo kulturno-umetniškega društva Obrat in v sodelovanju z Zavodom Bunker. Zdaj bo gradbena jama spet aktivirana, na zemljišču naj bi gradili neprofitna stanovanja.

Svetnik Gams na liniji z direktorjem RTV

Pred dobrim tednom dni je državni svet izglasoval odložilni veto na spremembe zakona o RTV Slovenija, to je zakona, katerega osnove je zaradi degradacije javnega RTV-zavoda pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije. Novi zakon jemlje moč političnim strankam pri imenovanju programskega sveta; doslej je državni zbor imenoval 21 od 29 programskih svetnikov, ki so nato, kot je jedro problema pojasnil član sveta, podpornik stranke SDS in Janeza Janše Slavko Kmetič, delovali »kot en mož«.

Z lepilom nad žgoče probleme

»Umetnost je pomembna, a ni tako pomembna kot življenja generacij, ki jih obsojamo na prihodnost, v kateri ne bo mogoče živeti,« je po britanski narodni galeriji v Londonu vpil eden od protestnikov, ki je svojo dlan zalepil na okvir slovite slike The Hay Wain avtorja Johna Constabla – takoj za tem, ko je mojstrovino prekril s printom »posodobljene« različice slike, ki jo krasijo letala in avtomobili. To pa še zdaleč ni osamljen primer. V zadnjem času so protestniške akcije, v katerih borci za podnebne pravice v galerijah in muzejih svoje dlani prilepijo na zgodovinsko pomembna dela, postale nenavaden aktivističen trend.

Platformni delavci se organizirajo in napovedujejo stavko 

Pri Sindikatu Mladi plus že dolgo opozarjajo na kršitve zakona o delovnih razmerjih, značilne za platformno delo. Pred letom so tako s kurirji, ki delajo za podjetji Wolt in Glovo, opravili poglobljene intervjuje na temo platformnega dela, zdaj pa svoja prizadevanja nadaljujejo z organiziranjem delavcev v okviru Sindikata Mladi plus in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Če ne bo prišlo do izboljšav položaja delavcev, ne izključujejo možnosti stavke.

Svet ni črno-bel, temveč rdeč

Vojna v Ukrajini je po svoje svetovna vojna, saj njene negativne učinke občuti že ves svet. Rast cen energentov po svetu, znatno zmanjšanje gospodarske rasti, nebrzdana inflacija, motena oskrba s hrano in s tem pomanjkanje hrane načenjajo stabilnost številnih držav in spodkopavajo varnost v prenekaterih delih sveta. Da je pred vsemi nami sila težko, potencialno razdiralno obdobje, je znano že nekaj časa. Poročilo organizacije World Economic Forum Posledice vojne v Ukrajini bodo daljnosežne je že aprila opozarjalo: »Do tega trenutka kaže, da do 30 odstotkov obdelovalnih površin v Ukrajini letos ne bo zasejanih oziroma požetih zaradi ruskega napada.« Svetovna banka je na začetku junija znižala napoved globalne gospodarske rasti leta 2022 na 2,9 odstotka ( januarska napoved je bila 4,1 odstotka) in posvarila pred možnostjo stagflacije, podobne tisti iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Za stagflacijo so značilni stagnacija oziroma mizerna rast gospodarstva, visoka brezposelnost in zmanjševanje kupne moči denarja. Po svetu, ki si še ni opomogel od uničujočih ukrepov za zajezitev pandemije covid-19, se širi zaskrbljenost, ki v sebi nosi naboj panike. Za primer, Klaus Müller, predsednik nemške Zvezne agencije za omrežje, je junija za nemške medije dejal, da Nemci lahko kmalu pričakujejo do trikrat višje cene plina. To je dejansko eden boljših scenarijev, drugi je, da se bo Nemčija ob novi in mogoče dokončni prekinitvi dobave ruskega plina že to jesen spoprijela s katastrofalnim pomanjkanjem tega energetskega vira. Nihče ne ve zares, kaj se bo zgodilo.

Sočustvujemo s kmeti v stiski, bi pa radi izvedeli tudi kaj več o tem, zakaj se izogibajo namakalnim sistemom

Uredništvo Slovenske kronike TV Slovenija, tokrat je bil v središču primorski dopisnik Branko Vrabec, je po prvem dežju, od katerega so si obetali vsi veliko, od gasilcev do kmetovalcev, pripravilo na prvi pogled res kompletno poročilo o stanju slovenskega kmetijstva sredi sušnega poletja. Vrabec je v svoj prispevek vključil dva zadružna predstavnika, dva kmetovalca, uredništvo pa je dodalo še posnetek pogovora s predstavnikom podjetja, ki se v Posavju ukvarja s pridelavo sadja. Najprej sta Matjaž Jančar iz KGZ Nova Gorica in Patricija Pirnat iz koprske Agrarie uporabila arzenal dramatičnih opisov stanja. Niti za polže vode ni padlo, je pribila za piko na i Patricija Pirnat, Silvano Knez in Jana Bolčič, oba odločna kmetovalca iz Strunjana, pa sta povedala, da je zaradi suše že ogrožena zimska pridelava zelenjave. Opis Žige Mikoliča iz podjetja Evrosad je bil enako dramatičen. In seveda z njimi sočustvujemo.

Milijoni za slušalke, nekaj deset evrov za digitalno vključenost invalidov

Prejšnji mesec so zaživeli tako imenovani digitalni boni v vrednosti 150 evrov, ki jih lahko do konca novembra koristijo učenci zadnje triade, dijaki in študenti. Ti naj bi bili domnevno na voljo tudi starejšim od 55 let, če bi prej opravili tečaj s področja digitalne pismenosti, vendar se je ob menjavi vlade izkazalo, da to najverjetneje ne bo mogoče – in da se je tega zavedal tudi nekdanji minister Mark Boris Andrijanič.

dr. Bogomir Kovač

29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Ekonomija

Politična banalnost je znak nemoči

Živimo v večdimenzionalnem svetu kriz. Narivajo se ena na drugo, med njimi ni pravih ločnic in pravega premora. Toda sedanji preplet je nekaj posebnega, česa podobnega Evropa ni doživela že desetletja. Trojček zdravstvene, energetske in prehranske krize je materialen, konkreten, zadevajoč. Ničesar abstraktnega in neoprijemljivega ni v tem. Pomanjkanje energije in hrane, njihove visoke cene in strah pred negotovostjo zadevajo v središče tržne družbe in slehernika. Prebivalstvo v EU, vajeno ekonomskega obilja in politične varnosti, je šokirano. Od svojih vlad in držav pričakujejo predvsem »mrzlo pivo in topel tuš«, kot ironizira The Economist. Toda evropski politiki danes odkrito govorijo o domačih redukcijah z energenti, težavah preskrbe z žiti, vsesplošni draginji. Očitno so ekonomske sankcije proti Rusiji postale dodaten vir za množično uničevanje blaginje ljudi, njihove in naše. Dejansko si delimo usodo skupnega čolna.

Nepotrebna poplava

Letošnji julij je zaznamovala peklenska vročina, a začel se je z neurji. Večja količina dežja, ki se je z neba v kratkem času zlila v torek, 5. julija, je v Ljubljani povzročila poplavljenje številnih objektov, podvozov in severne mestne obvoznice. Tisti večer je znova popustila tudi streha Moderne galerije. Ta jo je resno skupila že devet mesecev prej, med hudim neurjem septembra lani, ki se je končalo s poplavo depojev in razstavnih prostorov v desnem krilu te nacionalne kulturne ustanove, iz katerih so zaposleni komajda rešili umetnine. Tokratna poplava ni bila tako uničujoča, predvsem zato, ker je glavnina neurja središče prestolnice k sreči zaobšla. A streha je kljub temu popustila. Voda je vdrla v osrednjo dvorano in pisarne.

Heni Erceg

29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Hrvaška

Cvetje zla

»Nočem na morje, v Jasenovac hočem!!«,cepetaje z nožicami vrešči Aleksandar Vučić, ne meneč se za temperaturo sto stopinj, zaradi katere se proti morju vali reka njegovih sonarodnjakov. »Nočem na morje, ne zanimata me ne Dubrovnik ne Rovinj, v Jasenovac hočem!« trmoglavi politični kričač, največji med Srbi, ki za Jadransko morje ne bi dal prebite pare, saj hoče letovati nikjer drugje kot v Jasenovcu. V koncentracijskem taborišču, v katerem so hrvaški fašisti pred 80 leti pobili množico Srbov, tudi danes pa so »tam vsi ustaši«, kot pravi Aleksandar Veliki, večni srbski predsednik.

Igralka in pesnica, ki je prejela vse nagrade, kar jih slovenska igralka lahko dobi

Kot otrok je izjemno rada opazovala ljudi. Skrita v kakšnem kotu je željno srkala dogajanje iz okolice. Hitro jih je znala prebrati, pa tudi imitirati. Ugotovila je, da to zabava njene prijatelje in vrstnike. To je bil za introvertiranega otroka, ki se je rad zatekal v sanje, način, da se začne odpirati v družbo. Skozi humor je prodrla do ljudi, pomagal ji je, da je ni bilo več strah zbliževati se z drugimi.

Papeževo opravičilo

Papež Frančišek je v nedeljo, 24. julija, prispel v Kanado. Opravičil se je za zlorabe, ki so jih utrpeli domorodni otroci, prisiljeni bivati v tamkajšnjih šolah z internati, večino katerih je upravljala kanadska katoliška cerkev. »Ponižno prosim za odpuščanje za zlo, ki ga je nad domorodnim prebivalstvom izvršilo toliko kristjanov. Žal mi je,« je dejal Frančišek.

Janko Lorenci

29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Kolumna

Zadnja svarila

Svet se segreva in vse ključno okoli nas – zrak, voda, tla pod nogami in tisto, kar na njih uspeva – se spreminja, postaja burnejše, bolj ekstremno. V novi dobi živimo, če to priznamo ali ne. Imena še nima, a zanjo sta značilna kopičenje in hkratni obstoj različnih kriz. V tem času imamo na grbi vsaj pandemijo, ukrajinsko vojno in podnebno krizo. Njihov preplet poraja podkrize, od energetskih do klasičnih socialno-ekonomskih.

Pretočne vojne

Tradicionalna televizija je tako rekoč v zadnjih izdihljajih, iz dneva v dan smo trdneje zasidrani v dobi pretočnih videovsebin. Netflix je še nedavno veljal za sinonim pretakanja serij in filmov, danes pa je trg ponudnikov, ki se borijo za mesečne naročnike, mnogo pestrejši – in vse bolj nasičen. Dobrodošli v času pretočnih vojn, kjer so megakorporacije, kot sta denimo Apple in Amazon, začele ustvarjati televizijske in filmske vsebine, da bi konkurirale na dobičkonosnem trgu industrije zabave, produkcijske hiše, kot sta Paramount in NBC, pa so bile primorane vzpostaviti lastne pretočne platforme, da bi lahko na trgu sploh preživele. Vodstvo v boju za pridobivanje naklonjenosti naročnikov, ki še vedno pripada Netflixu, počasi, a suvereno prevzema požrešna korporacija, ki pogoltne vse, kar ji prekriža pot: The Walt Disney Company. Njena pretočna platforma Disney+ je sredi junija prišla tudi v naše kraje. Začuda – podobno kot pred njo že Netflix – sicer ne s programom, ki bi bil podprt s slovenskimi podnapisi, pri čemer še vedno ni jasno, zakaj pristojni na ministrstvu za kulturo oziroma na inšpektoratu za kulturo in medije, ki bdi nad obvezno uporabo slovenščine v medijih pri nas, tega ne sankcionirajo.

Postati milijarderka

Predsedniška štipendistka si? To pa zveni, kot da boš nekega dne predsednica. To misel v seriji The Dropout (Faliranka) glavni junakinji Elizabeth Holmes, tedaj še najstnici, ki je na obisk prišla s starši in bratom, navrže Lorraine, žena zdravnika in izumitelja Richarda Fuisza. Prav on bo nekaj let kasneje, ko bodo mediji Elizabeth Holmes razglasili za eno najbolj perspektivnih ameriških podjetnic in hkrati za najmlajšo »self-made« milijarderko, postal eden njenih najbolj zagrizenih spremljevalcev – in nazadnje tudi nasprotnikov. »Nočem biti predsednica, želim biti milijarderka,« hladnokrvno odvrne rosno mlada Elizabeth.