• Darja Kocbek

    27. 2. 2018  |  Svet

    Bumerangi zakoncev Trump

    Najverjetneje je, da sta starša od Melanie Trump Amalija in Viktor Knavs prišla v ZDA prek družinskih vezi, saj so možnosti, da bi nekdanji voznik in tekstilna delavka dobila delo, majhne, je za Washington Post, ki je razkril, da bosta, kot kaže, kmalu postala državljana ZDA, povedala Kehrela Hodkinson, odvetnica, ki je specializirana za področje priseljevanja.

  • Izak Košir

    27. 2. 2018  |  Kultura

    Tudi osrednjo pesniško zbirko država pošilja v smrt

    Na spletu se je pojavila peticija za ohranitev ene od osrednjih slovenskih pesniških zbirk - Aleph. Kot so zapisali pobudniki in pobudnice je zbirko Aleph leta 1985 ustanovila generacija, rojena okoli 1960, v njej pa je svoja prva dela objavil cel niz danes uveljavljenih avtorjev in avtoric (med  njimi tudi Svetlana Makarovič, Brane Mozetič, Uroš Prah in Tibor Hrs Pandur), postala je takorekoč sinonim za novo literaturo, predvsem poezijo.

  • Damjana Kolar

    27. 2. 2018  |  Kultura

    Tržaško morje kot umetniška razstava

    V Galeriji Vžigalica Ljubljana bodo danes, 27. februarja ob 19.00 odprli drugo razstavo iz cikla Ljubljana se klanja Sloveniji z naslovom Morje ob mestu, ki tokrat prestopa mejo in predstavlja sodobne umetnike, ki so našli svoj dom v Trstu in okolici. Osem mednarodnih umetnikov tržaške umetniške scene (Nina Alexopoulou, Cecilia Donaggio Luzzatto-Fegiz, Nika Furlani, Elio Germani, Fabrizio Giraldi, Mila Lazić, Claudia Livia, Emanuela Marassi) na različne načine pripoveduje o tržaškem morju kot o meditativnem zrcalu na stičišču narodov in kultur, kjer je morje element srečevanj in izmenjav. Kuratorja razstave: Jani Pirnat in Massimo Premuda.

  • IK, STA

    26. 2. 2018  |  Družba

    V 89. letu umrl akademik Veljko Rus

    V 89. letu je umrl akademik Veljko Rus, so za STA potrdili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (Sazu). Sociolog, redni in zaslužni profesor v pokoju na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je za delo Človek, delo in strukture prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Deloval je tudi kot urednik Revije 57 in Perspektiv.

  • Izak Košir, STA

    26. 2. 2018  |  Družba

    Sodišče ministrici očitalo postopkovne napake in potrdilo diskriminatorno obravnavo

    Novogoriška pro bono ambulanta po dveh letih delovanja še vedno nima statusa humanitarne organizacije. Zanj sta še pred uradnim odprtjem ambulante 5. marca leta 2016 zaprosili njuni ustanoviteljici, pred slabim letom pa sta z ministrstva za zdravje dobili sklep o zavrženju vloge. Na sklep sta se pritožili in na upravnem sodišču dosegli obnovo postopka.

  • Darja Kocbek

    26. 2. 2018  |  Družba

    Ko sodišče presodi, da je tudi nosečnice mogoče odpustiti

    Španska banka Bankia je leta 2013, ko je zašla v finančne težave, v okviru kolektivnega odpuščanja zaposlenih odpustila tudi Jessico Porras, ki je bila noseča. Ta se je pritožila na špansko delovno sodišče, ki je odločilo v prid banki. Delavka to odločbo izpodbija na vrhovnem sodišču. Vrhovni sodniki so pred izrekom sodbe zaprosili sodišče EU za razlago evropske direktive o varnosti in zdravju nosečih delavk ob upoštevanju direktive o kolektivnem odpuščanju zaposlenih. Evropsko sodišče je razsodilo, da je v primeru kolektivnega odpuščanja dovoljeno odpustiti tudi nosečnice.

  • Damjana Kolar

    26. 2. 2018  |  Kultura

    Potlačeni problemi sodobne Evrope

    Na redni spored kinematografov prihaja film Srečen konec, ciničen portret bogate francoske družine, v katerem se avstrijski mojster Michael Haneke znova loti prefinjenega seciranja potlačenih problemov sodobne Evrope. Haneke je eden najuspešnejših in največkrat nagrajenih evropskih režiserjev, ki je za svoja filma Beli trak in Ljubezen prejel dve zlati palmi na filmskem festivalu v Cannesu. 

  • Potrebno je ločiti med navijači, ultrasi in huligani

    Pred četrkovo tekmo povratnih tekem šestnajstine finala Lige Evrope, drugorazrednega evropskega tekmovanja pod okriljem krovne regionalne nogometne organizacije, je v Bilbau, v spopadih med navijači domačega Athletica in Spartaka iz Moskve, življenje izgubil policist. Vzrok smrti naj bi bil srčni zastoj. V kolikor si ogledamo posnetke ulične gverile pred tekmo, nam hitro postane jasno, da so bili na delu huligani. Z omenjeno skupino navijačev povezujemo nasilje ter nestrpnost do ostalih skupin, npr. do nasprotnih navijačev ali policije. Vsekakor pa je potrebno ločiti med navijači ter ultrasi in huligani.

  • NICOL VUJOVIĆ

    26. 2. 2018  |  Družba

    Pravne praznine pravic transspolnih oseb v Sloveniji

    Zavod TransAkcija in Društvo Legebitra, ki se že od leta 2014 zavzemata za ureditev pravnega priznanja spola, sta združila moči in bosta 6. marca v Pritličju organizirala javno diskusijo na temo pravnih pravic transspolnih oseb v Sloveniji, ki spadajo med človekove pravice.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    Tabu teme

    Se še spomnite mini davčne reforme v pomoč mladim strokovnjakom, ki bi sicer pobegnili v tujino? Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, se je lotil temeljite analize tega ukrepa, dve leti po uveljavitvi. Mladinin novinar Borut Mekina je manipulacijo sicer razkril že leta 2016, a takrat reforma še ni veljala. No, zdaj je očitna. Kot je pokazal izračun, so bili »mladi strokovnjaki« razbremenjeni v povprečju samo za 11 evrov na mesec, tisti z neto dohodki od 2000 do 2900 evrov so pridobili 54 evrov na mesec, tisti s plačami od 2900 do 4000 evrov, na primer poslanci in ministri, predsednika vlade in države, nekaj sto zdravnikov in direktorji podjetij, pa so v povprečju pridobili 123 evrov na mesec. Še več je dobilo kakih pet tisoč menedžerjev, ki imajo neto plače višje od 4000 evrov: od 180 do 200 evrov na mesec.

  • Urednik Nova24TV in Demokracije širil lažne novice

    Fake news je verjetno najbolj zlorabljena in razvrednotena fraza zadnjega leta. Ironično jo najpogosteje uporabljajo ljudje, ki so sami kreatorji lažnih novic. Jasen primer je recimo Trump, ki večino namigovanj ali celo dokazov o njegovem spornem početju odpravi z zamahom roke »Ah, ti novinarji so fake news«. Če delujejo v njegov prid so seveda pogumni glas resnice. Ali v službi resnice, če hočete. Teorije zarote, podprte s šokantnimi naslovi (vzkliki, klicaji, pretirana uporaba velike začetnice, itd.) neukega bralca hitro prepričajo v nepravičen svet, ki je nenadoma očiten razlog za njegovo slabo gmotno oz. socialno stanje. »Aha, ni čudno, da smo, kjer smo!«. Hujskanje proti državnim institucijam s širjenjem lažnih novic zgolj za nabiranje političnih točk je nevarno.

  • Izak Košir

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Družba

    Kje je denar?

    Podjetje FutureHack je med 22. in 24. januarjem organiziralo »hackaton«, ki je potekal v času Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu. Šlo je za tekmovanje v programerskih spretnostih, kjer so morale sodelujoče ekipe v 48 urah rešiti najrazličnejše naloge, povezane s tehnologijo veriženja blokov. Partner dogodka je bila, če sodimo po uradni spletni strani, tudi slovenska vlada, saj je tam naveden njen logotip. Slednji zdaj sicer trdijo, da niso bili ne soorganizator ne partner in da je bilo delovanje vlade oziroma predsednika vlade Mira Cerarja omejeno izključno na njegovo sodelovanje ob podelitvi nagrad v Davosu 24. januarja, kamor so ga organizatorji povabili.

  • Izak Košir

    23. 2. 2018  |  Družba

    Radio Mladina: Jure Trampuš o poražencih in zmagovalcih druge svetovne vojne

    Pogovor je nastal na podlagi intervjuja z zgodovinarko dr. Nevenko Troha, ki si ga lahko preberete na tej povezavi >> 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/403459089&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Borut Mekina

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Politika

    Junak trojke

    Se še spomnite Francka Duponta? Francoza? Ne? Leta 2013 je vodil »delovno skupino« za Slovenijo pri evropski komisiji. Natančneje delovno skupino »finančna kriza«, oddelek »D5 državna pomoč III«, ki je bil del pododdelka D, podrejenega namestnikom generalnega direktorja, ki so podrejeni generalnemu direktorju za konkurenčnost, ta pa je podrejen komisarjem, odgovornim predsedniku evropske komisije. Z drugimi besedami, prihodnost Slovenije je bila leta 2013 odvisna od uradnika Duponta, ta pa je nekega popoldneva vehementno, z enim samim elektronskim sporočilom zavrnil utemeljitve slovenskega ministrstva za finance, ki se je pred tem trudilo s tujimi najetimi odvetniškimi pisarnami in pravnimi mnenji ovreči njegov sklep o tem, kako mora Slovenija sanirati bančni sistem.

  • Dr. Janez Drnovšek

    Janeza rodijo 17. maja 1950 v Celju. Oče Viktor je računovodja v zagorskem rudniku, mati Silva pa je doma. Živijo v Kisovcu. Ko Janez dopolni šest let in nekaj mesecev, mu starši dovolijo, da si gre ogledat šolo. Vendar hoče tja tudi drugi in tretji dan. Po tednu dni ilegalnega šolanja mu dovolijo, da se uradno vpiše. Pozneje obiskuje trboveljsko gimnazijo.

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Družba

    Za otroke gre

    Ko človek vstopi v prostore enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov v prvem nadstropju ljubljanske porodnišnice, dobi mehke noge. Varovanci enote, v kateri skrbijo za skoraj vse najzahtevnejše primere prezgodaj rojenih otrok v Sloveniji, tehtajo tudi manj kot pol kilograma. Najlažji otrok do zdaj, ki je preživel, je ob rojstvu tehtal zgolj 340 gramov. Z »varne« razdalje bi jih bilo v zavetju inkubatorjev skoraj težko razločiti, če ne bi k njim vodili vse cevke in kabli z množice aparatur, ki jim pomagajo preživeti in se razvijati zunaj maternice. S temi napravami osebje skrbno spremlja dihanje in delovanje srca, krvni tlak, nasičenost krvi s kisikom in možganske funkcije. Otročički pogosto potrebujejo podporo pri dihanju in hranjenju.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Družba

    Dr. Nevenka Troha, zgodovinarka

    Pred nekaj meseci je pri založbi Modrijan izšla knjiga Slovenija v vojni, 1941–1945. Knjigo so napisali trije zgodovinarji, Zdenko Čepič, Damijan Guštin in Nevenka Troha, sodelavci Inštituta za novejšo zgodovino. V njej poskušajo odgovoriti na vprašanje, kaj se je med vojno dogajalo pri nas, zakaj je bilo na Štajerskem drugače kot na Dolenjskem, kako se je »zgodila« kolaboracija, kaj je pripeljalo do povojnega obračuna. Predvsem pa vojne grozote, ki jih knjiga opisuje, opominjajo na to, da zgodovinski spomin ne sme zbledeti.

  • Damjana Kolar

    23. 2. 2018  |  Kultura

    REJVikend

    V K4 bo nastopil razvpiti nemški digger, eklektik in DJ avtoriteta Binh, ki je izdelal prepoznaven zvok, ki se preliva med house, electro in techno raritetami. Večer bo zaokrožil član prvega acid boy banda in DJ veteran Electronic Badminton King. Z avdio-vizualnim DJ setom se bo v okviru dogodkov Refresh, ki jih v klubu Channel Zero organizira ekipa Tigerbalm, predstavil londonski DJ, producent in vizualni ustvarjalec Leo Thomson aka Mungo. Eden ključnih akterjev Radar Radia, ki v zadnjih letih spreminja podobo britanske klubske scene, je dejaven predvsem kot grafični oblikovalec in DJ. V Rogu pa bo gostoval Blazej Malinowski, poljski DJ in producent, ki deluje v Berlinu.

  • Darja Kocbek

    22. 2. 2018  |  Družba

    Državljani, poldržavljani in nedržavljani v Evropi

    Potem ko ji je na parlamentarnih volitvah septembra lani uspelo priti v parlament, ima nemška skrajna desničarska stranka Alternativa za Nemčijo (AFD) po zadnjih anketah prvič večjo podporo od tradicionalno levosredinske socialdemokratske stranke (SPD). Ti rezultati kažejo, da AFD postaja druga najmočnejša stranka v Nemčiji za desnosredinskimi krščanskimi demokrati Angele Merkel. Zakaj se v Evropi vse bolj krepijo skrajne desničarske stranke, v New Republic piše Max Holleran.

  • Damjana Kolar

    22. 2. 2018  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Tokrat priporočamo 3-D spektakel nemških inovatorjev in pionirjev elektronske glasbe Kraftwerk, koncert udarnega švedskega tria Fire!, premiero kabareta za pet igralcev, pijanca in občinstvo Realisti v režiji Tijane Zinajić, razstavo makedonskega kiparja Žarka Bašeskega, ki bo predstavil svoje zadnje delo z naslovom Asphyxia / Zadušitev (2017), koncert britanskega izvajalca Ghostpoeta.

  • Darja Kocbek

    21. 2. 2018  |  Politika

    Patria spet vpletena v afero

    Finski proizvajalec orožja Patria je vpleten v novo afero. Policija v Kampali, prestolnici Ugande, preiskuje smrt finskega poslovneža, katerega truplo so našli v hotelu, poroča javna televizija Yle. Poslovnež je kot neodvisni svetovalec ugandski vojski predstavljal obrambno tehnologijo podjetja Patria. Dva člana poslovodstva sta po poročanju Helsinki Timesa zaradi umora odstopila.

  • Izak Košir

    21. 2. 2018  |  Družba

    Pot, ki je vodila v dekriminalizacijo homoseksualnosti v Jugoslaviji

    Jutri, 22. februarja, ob 18. uri bo imel v Galeriji ŠKUC dr. Franko Dota predavanje z naslovom Glasovi seksualne modernosti: zgodovina nedokončane dekriminalizacije homoseksualnosti v Jugoslaviji (1918-1977). V socialistični Jugoslaviji je bila homoseksualnost vse do sredine petdesetih let prejšnjega stoletja videna kot "buržoazna sprevrženost" in plod "nenasitnega kapitalizma", sprejemljiva le za "dekadentne intelektualce", meščanski razred, duhovščino in brezdelneže, ki naj bi "kvarili zdravo delavsko mladino". To se je odražalo tudi v nekaterih sodnih procesih proti homoseksualcem, v kazenskem zakoniku je namreč pisalo, da sta za "protinaravno nečistovanje med osebami moškega spola" odrejeni dve leti zaporne kazni. 

  • Slovenščina je trdoživ organizem, živo bitje, ki smo ga ohranili in razvijali stoletja 

    Jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temu rečemo govorica, ampak je temelj, na katerem neko občestvo gradi svojo samoprepoznavnost, samozavest, svojo duhovno podobo: umetnost in kulturo. Od Brižinskih spomenikov dalje, torej več kot tisočletje, slovenski jezik priča, da smo samosvoje ljudstvo, ki je z ustoličevanjem karantanskega kneza na knežjem kamnu razumelo tudi pomembnost prenosa pravice vladanja z ljudstva na vladarja. Da so se ustanovni očetje Združenih držav Amerike pri pisanju Deklaracije o neodvisnosti leta 1776 zgledovali pri obredu, ki se je odvijal ob knežjem kamnu, je znano in priznano dejstvo, a od nas samih premalo cenjeno in spoštovano.

  • Damjana Kolar

    21. 2. 2018  |  Kultura

    Človeško telo v primežu histerije, hipnoze in zlorabe

    V okviru mednarodnega programa Uvoz-Izvoz Zavoda En-Knap bo v Španskih borcih 27. februarja ob 20.00 na ogled plesna predstava Roberta Castella z naslovom "In girum imus nocte (et consumimur igni)" (Hodimo ponoči, prevzeti od ognja), ki se giblje na presečišču plesa, gledališča in filma. Raziskuje popotovanje skozi svetlobo in temo in z ganljivo dinamiko preučuje človeško telo v primežu histerije, hipnoze in zlorabe.

  • Darja Kocbek

    20. 2. 2018  |  Družba

    Kako se borimo proti fašizmu

    Klara Zetkin, nemška feministka in socialistka, je leta 1923 poročala komunistični internacionali o nastanku političnega gibanja, ki se imenuje fašizem. V njegovih začetkih ga mnogi liberalci, socialisti in komunisti niso jemali resno, zanje je bil vladavina drhali, terorja in uličnega nasilja. Klara Zetkin ni bila med njimi, saj je razumela njegovo zlobnost, mamljivost in nevarnost. Svarila je, da dalj časa, kot nihče ne bo ukrepal proti stagnaciji in razkrajanju nedelujoče demokracije, bolj privlačen bo postajal fašizem.

  • Damjana Kolar

    20. 2. 2018  |  Kultura

    Vprašanje javnega prostora

    V organizaciji MoTA - Muzeja tranzitornih umetnosti bo v Mestnem muzeju Ljubljana 21. in 22. februarja potekal mednarodni simpozij Nonument: Mapiranje in arhiviranje javnih prostorov, ki se bo ukvarjal z vprašanjem javnega prostora Vzhodne in Srednje Evrope ter deloma ZDA in Bližnjega Vzhoda. Ker smo danes priča netransparenti obravnavi prostora ter hitrim in radikalnim posegom v zasnove mest, to od nas zahteva, da premislimo tudi specifiko arhitekturne dediščine oziroma kulturne dediščine nasploh.

  • NICOL VUJOVIĆ

    20. 2. 2018  |  Kultura

    Na šesto Pesem ledu in ognja boste morali počakati do prihodnjega leta

    Kljub upanju milijonov bralcev, da bo novi del sage knjig Pesem ledu in ognja prišel na knjižne police še letos, je avtor George R.R. Martin na svojem blogu Not a blog pojasnil, da si bo za novo knjigo, naslovljeno Vetrovi zime vzel več časa in naj je ne pričakujemo pred prihodnjim letom. Pred tem bo izdal še eno knjigo, in sicer prvi del romana Ogenj in kri, ki bo opisoval zgodovino hiše družine Targaryen, ene od vodilnih likov, ki nastopajo v njegovih omenjenih romanih.

  • Darja Kocbek

    19. 2. 2018  |  Družba

    Pet razlogov, zakaj so v demokraciji bogati lahko vse bolj bogati, revni pa vse bolj revni

    V teoriji naj bi v demokraciji večina vplivala oziroma odločala o distribuciji prihodka. V praksi to ni res in ekonomisti so v zadnjih desetletjih navedli vrsto razlag, zakaj ji ni uspelo ustaviti povečevanja neenakosti. Francoski ekonomist Thomas Piketty razlaga, zakaj tradicionalne leve stranke ne predstavljajo več delavskega in nižjega srednjega razreda.

  • Damjana Kolar

    19. 2. 2018  |  Kultura

    Kritika moralnega razkroja družbe

    V Kinodvoru si lahko od 22. februarja dalje ogledate film Brez ljubezni, s katerim večkrat nagrajeni ruski cineast Andrej Zvjagincev skozi metaforo propadlega zakona v svet pošilja kritičen pogled na Rusijo, ki pozablja na svoje lastne otroke. Svojo nepopustljivo kritiko razčlovečenja in moralnega razkroja ruske družbe tokrat alegorično prenese v polje intimnih vezi in družinske drame. Film je lani prejel nagrado žirije v Cannesu ter nominaciji za zlati globus in oskarja za najboljši tujejezični film.