Grega Repovž

17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Uvodnik

Poslanci ne smejo biti talci

Ko je na začetku februarja postalo jasno, da je oblikovanje koalicije pod vodstvom Janeza Janše realna možnost, smo na tem mestu zapisali: »Poslanci v parlamentu niso za to, da bi postavljali vlade. Seveda delajo tudi to. A na splošnih volitvah jih volimo zato, ker so varuhi demokracije.« Jastrebi SDS in njihovi mediji so seveda ta zapis prikazovali kot odrekanje avtonomije poslancem, da postavijo novo vlado. A zapis je popolnoma jasen: ne danes ne takrat v Mladini nismo sprejemali obravnave poslancev kot ljudi, ki le pridno pritiskajo na gumbke po navodilu strankarskih šefov. Če ne spoštujemo funkcije poslanca, s tem ne spoštujemo niti demokracije. Poslanci so izbrani na volitvah, z njihovo izvolitvijo se demokracija dejansko zgodi. In tudi razmeroma visoke plače in druge dohodke imajo zato, ker jih razumemo kot varuhe demokracije, krhke in občutljive tvorbe. A bistvo delujoče demokracije je, da so ti poslanci res avtonomni.

Somrak demokracije

Janša je ob 25. obletnici genocida v Srebrenici tvitnil: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« Ko bereš ta tvit, imaš občutek, da sanjaš. Ali bolje rečeno: občutek imaš, da bereš tvit nekoga, ki opisuje svoje sanje. Ko Janša zagleda zgodovinski revizionizem, se mu preprosto ne more upreti – in njegov tvit je zgodovinski revizionizem, ki bi prebudil mrtve. Vprašanje pa je, ali o njem sanja tudi koalicijska pogodba. In ali o njem sanja naša ustava?

Mediji po višegrajsko

Kakor vsi avtokratski politiki ima tudi Janez Janša velike težave z neodvisnimi mediji, ki nastavljajo ogledalo njegovi politiki. Zato ni nič čudnega, da predsednik SDS že tako rekoč, odkar je stopil na politično pot, išče načine, kako vplivati na poročanje medijev in s tem na svojo podobo v javnosti. Po več letih sistematičnih pritiskov so zdaj Janševi načrti tik pred uresničitvijo, zadnji korak pa je preoblikovanje treh ključnih zakonov – o RTV, o STA in zakona o medijih –, s katerimi si bo vladajoča politika poskušala podrediti slovensko medijsko krajino. Janša je pri tem že skoraj boleče neizviren in predvidljiv; njegova »reforma« zvesto posnema modela, po katerih so si medije podredili populisti na Poljskem in Madžarskem.

Strokovnjak za trženje banan na čelo Darsa

Kdo je Valentin Hajdinjak? Hajdinjak je politik z dušo in srcem.

Nevarni kraki rdeče zvezde

V soboto zvečer je na ljubljanskem Kongresnem trgu lilo kot iz škafa. Strele so švigale vsepovsod in bobnelo ni samo zaradi grmenja. Iz zvočnikov se je razlegala revolucionarna glasba, od Internacionale do Janija Kovačiča, Nina de Glerie, Jurija Torija in Darka Nikolovskega, iz ust stoterih obiskovalcev pa ubrana zborovska spremljava. Na odru Festivala Ljubljana je pod taktirko Svetlane Makarovič v večernih urah ponovno potekala že skoraj tradicionalna prireditev Nosil bom rdečo zvezdo.

Se je premier zlagal?

Mladina je na podlagi zakona o dostopu do javnih informacij pridobila elektronska sporočila, ki sta si jih na začetku aprila izmenjala Bojan Nastav, tedanji generalni direktor statističnega urada (Surs), in ekonomist ter član tako imenovane Lahovnikove skupine Sašo Polanec.

Znan obraz ima svojo (represivno) ceno

Pred dnevi je pošto s »prijaznim« povabilom, naj se izreče glede dejstev in okoliščin prekrška, od zdravstvenega inšpektorata dobil igralec in režiser Primož Ekart. Na enem izmed protivladnih protestov naj bi bil kršil vladni odlok, ki prepoveduje zbiranje ljudi na javnih mestih, za kršenje pa je zagrožena kazen od 400 do 4000 evrov. Šlo je za shod kulturnikov pred ministrstvom za kulturo pred skoraj dvema mesecema, točneje 26. maja. Bistveno vprašanje pri tem je, kako je policiji Ekarta sploh uspelo umestiti na kraj dogodka.

Propagandna anketa

Vlada Republike Slovenije je 9. julija na Facebooku objavila videoanketo, v kateri so »naključne« slovenske državljane spraševali, ali bi si na pametni telefon namestili aplikacijo za varovanje pred novo koronavirusno boleznijo (covid-19). Do danes si jo je ogledalo že več kot 67 tisoč ljudi, to pomeni, da je bil njen doseg precejšen. Anketo si je resda ogledalo veliko uporabnikov in uporabnic Facebooka, vendar so jo številni komentirali in jo delili z začudenjem, češ da je zelo enoznačna. Da bi si aplikacijo, do katere je zadržana tudi stroka, denimo informacijska pooblaščenka in Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti, brez težav naložili na telefon, so povedali kar vsi vprašani na ulici.

Ima covid-19 v Sloveniji nacionalnost?

Od 8. junija, ko je Slovenija uvedla sistem rdečega, rumenega in zelenega seznama držav, sem vsak dan preverjal morebitne novosti na uradni strani slovenske policije. Skupaj s partnerko, ki je Slovenka, sva načrtovala vrnitev v Slovenijo. Glede na to, da je bila Poljska na rumenem seznamu, nisem bil prepričan, ali bom lahko vstopil v državo. Po pravilih o rumenem seznamu so državljani Slovenije in osebe z začasnim ali stalnim prebivališčem v Sloveniji »oproščeni« karantene. To pomeni, da čeprav živim in potujem skupaj s partnerko, ki ima stalno bivališče v Sloveniji, njej ne bodo odredili karantene, meni pa. Si zaradi slovenskega potnega lista oziroma potnega lista katere od držav z zelenega seznama v Sloveniji res odporen proti covid-19?

Šola, kot je bila nekoč

Letošnje poletne počitnice se zdijo marsikomu krajše kot sicer. Številni učenci in njihovi starši namreč z zaskrbljenostjo pričakujejo september, ko se začne novo šolsko leto. Vlada namreč velika negotovost glede tega, kako bo glede na še vedno trajajočo epidemijo potekalo šolanje.

Pogrom nad (neželenimi) tujci

Policija skupaj z uslužbenci notranjega ministrstva po nareku ministrstva, ki ga vodi minister v odstopu Aleš Hojs, na izbranih obmejnih policijskih postajah že od začetka junija poskusno izvaja nov model azilne oziroma protitujske politike po zgledu sosednje Madžarske. Model, ki vključuje skrajšane azilne postopke in omejitve gibanja za prosilce za azil, točneje, za ljudi, ki so izrazili namero za vložitev prošnje za azil. Gre za model, kot ga poznajo na Madžarskem in ga je sodišče EU nedavno spoznalo za protizakonitega, ker krši človekove pravice prosilcev za azil. Zato tudi ni čudno, da gre za ravnanje, ki poteka v tajnosti.

Prihodnost s koronavirusom

Že 16. marca, torej le nekaj dni po razglasitvi pandemije, je dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije, pozval vse države, naj »testirajo, testirajo (in še enkrat) testirajo«. Ta strategija je postala še pomembnejša, ko se je izkazalo, da SARS-CoV-2 ne širijo samo okuženi posamezniki, ki simptome že imajo, temveč tudi posamezniki, pri katerih se bodo simptomi okužbe šele pokazali ali pa jih sploh nikoli ne bodo kazali in imajo tako imenovano asimptomatično okužbo. SARS-CoV-2 se zelo uspešno replicira v zgornjih dihalih, zato za širjenje v nove gostitelje ne potrebuje v milijonih let razvite taktike povzročanja kašlja. Vsekakor pa posameznik preživi inkubacijsko dobo in v prvih nekaj dneh te je virusnih delcev v telesu malo. Po eksponentni rasti virusna obremenitev – to je število virusnih delcev v telesu – in s tem tudi sama nalezljivost dosežeta vrhunec okoli petega dne, preden virusno breme popusti.

Nova garnitura

Jaz sem Stanka Prodnik; redno plačujem davke in prispevke, grem na vsake volitve; za seboj imam nekaj sto prebranih knjig in nekaj tisoč ur gledanja televizije – predvsem TV Slovenija. Vse to in še kaj več sem – in ne pomnim, kdaj sem bila nazadnje tako pretresena kot v torek zvečer ob ogledu posebne oddaje o medijski »reformi«, ki jo pripravlja vlada.

Heni Erceg

17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Hrvaška

Nič se ni spremenilo

Hrvatje so šli na parlamentarne volitve in se odločili, da ostanejo pri starem. Plesnivem, vendar znanem. Res je glasovala le manjšina volivcev, približno 40 odstotkov, množična vzdržnost pa je bila nadvse dobrodošla za vladajočo oligarhijo. Kajti vojaško disciplinirani volivci HDZ so poslušno – epidemiji navkljub – odšli na volišča, privrženci Socialdemokratske stranke, upravičeno vdani v usodo, pa so ostali doma, zato je bila zmaga dosedanjega premiera, ki mu je treba priznati manipulatorsko spretnost, lahka. Nobenega nadležnega spraševanja opozicije ni bilo in le tu in tam se je v medijih slišal kak godrnjav glas, ko je skoraj pol leta pred rokom razpisal volitve, upravičeno v strahu pred jesenskim gospodarskim zlomom. Pri tem mu ni bilo mar za zdravje državljanov, pozabljeni so bili vsi epidemiološki ukrepi, šlo je celo tako daleč, da je bilo v noči volilne zmage v resnici prav grozljivo gledati, kako se vedejo oholi »zmagovalci« – objemali so se in poljubljali, samo kak dan pozneje pa se je epidemija razplamtela in Hrvaška se je uvrstila med šest evropskih držav, kjer je bila rast števila okuženih najhitrejša.

Plonklistek za kinopredstave na prostem

Poletno vreme omogoča izvedbo nekaterih kulturnih prireditev na prostem, saj tistih v zaprtih prostorih zaradi odločb vlade večinoma ni mogoče izpeljati. Med tistimi, na katerih je verjetno najlažje upoštevati trenutne higienske ukrepe NIJZ za preprečevanje širjenja epidemije, so filmske projekcije, ki bodo v različnih oblikah potekale po vsej Sloveniji. Izbrali smo nekaj najvidnejših po posameznih regijah. Večina jih je brezplačnih, ker bodo na prostem, pa bo mogoče nekatere spremljati tudi ob pijači. V ospredju so umetniški filmi evropske produkcije, največkrat pa bo predvajan korejski Parazit – prvi film, ki je hkrati prejel oskarja za najboljši film in najboljši tujejezični film.

Mladinin plonklistek za še več poletnega branja

Poletje je na vrhuncu, knjig pa k sreči – drugače od lokacij, kamor je mogoče odpotovati na oddih – še ni zmanjkalo. Da se ne bi izgubili v poplavi novih izidov, vam skupaj z uveljavljenimi imeni iz kulture lajšamo odločanje za poletno branje. Tokrat predstavljamo izbrane eseje in poezijo, o svojih poletnih bralnih favoritih pa sta se razgovorili Nika Kovač in Renata Zamida.