Gola delovna sila.
Vroči Mike je z Zadnjim plesom postal trilogija – kot Boter. Zato ne preseneča, da Mike Lane, alias »Vroči Mike«, ki ga že tretjič igra Channing Tatum, nekdanji floridski slačifant, dobi ponudbo, ki je ne more zavrniti. A preden je ne zavrne, naj vas le spomnim, kako je saga o »Vročem Miku« postala simbol in kronika per
Ugyenov opus.
V času, ko vsi povsod ugotavljajo, da je učiteljski poklic necenjen, je lepo videti film, ki ga ne le ceni, temveč slavi, še lepše pa je videti ljudi, ki ga brezmejno cenijo in slavijo – in ki se učitelja brezmejno razveselijo. Ugyen (Sherab Dorji), mladi učitelj, ki poučuje v Thimphuju, butanski prestolnici (trikrat manjši
Pigmalion. Nekaj sladkega, Tin Vodopivec, 2023.
Nekaj sladkega je revizija Pigmaliona, le da zamenja spole. Pigmalionskega Henryja Higginsa igra ženska, galatejsko Elizo Doolittle pa moški. In jasno, film se ne dogaja v Londonu, temveč v Ljubljani – »tam, kjer živijo Slovenci«, kot razočarano dahne makedonski televizijski voditelj, ko mu
Protest Svetlane Makarovič ob koncu državne proslave ob kulturnem prazniku: na oder se je povzpela ob podpori Borisa A. Novaka, še enega velikega Prešernovega nagrajenca, in Jaše Jenulla, enega najvidnejših obrazov protestniškega gibanja proti avtoritarni politiki Janeza Janše, in povedala pesem, ki govori o tem, da se krivic, ki so bile
Kazalec na uri sodnega dne (Doomsday Clock), ki kaže čas do globalne pogube in ki jo že od leta 1947, od začetka hladne vojne, upravlja revija Bulletin of the Atomic Scientists, katere izdajateljica je Univerza v Chicagu, se je 24. januarja spet premaknil naprej – zdaj do apokaliptične polnoči manjka le še 90 sekund. Kar seveda pomeni, da
Prenova plačnega sistema v javnem sektorju že od pozne jeseni buri strokovne duhove in neti politične spore. Zveličavnega enotnega plačnega sistema nihče več ne brani, nova plačna reforma naj bi nastala v letu dni. Zastavki so načeloma boljši in realnejši, opustili smo številne stare iluzije, toda ustvarili nove. Nova plačna reforma ponuj
Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje v javnosti slišal besedo uravnilovka. Generacija, ki je začela spremljati politiko po letu 2015, je verjetno sploh ni nikoli spoznala. Ne ve, da je bila nekoč del splošne kulture in obvezna v vsakem zapisu v medijih. Kot kakšen nadležen radijski hit nas je v prvem desetletju po letu 2000 spremljala na vsak
Vojna v nesrečni Ukrajini je nekako ustaljena. Prvotno naglo rusko prodiranje se je že zdavnaj ustavilo, sledilo je postopno ukrajinsko osvobajanje okupiranih ozemelj, zdaj pa se zdi, da je vojna bolj ali manj pozicijska.
Rusija je izvoz plina in nafte uspešno preusmerila v Azijo in za zdaj brez velikih težav prenaša tudi sankcije. Prav t
Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve je prinesla veselje tem, ki pravijo, da so ukinili muzej, ki je bil namenjen opevanju osamosvojiteljev, kot so Peterle, Rupel, Janša, Bavčar in Kacin, in da je s tem onemogočena privatizacija nacionalnega spomina. Pogled, ki predpostavlja, da za simbolni spopad s peterico zlih lahko žrtvuješ tudi mu
Naslov tokratnega uvodnika se zdi na prvi pogled poniglav, nekaterim bi se utegnil zdeti nesramen: zakaj bi medij, ki svojega levega svetovnega nazora ne skriva, ki je kritik neoliberalnega kapitalizma (a seveda tudi levih politikov, političnih strank in vlad), zagovarjal mnenje, da mora biti tudi konservativni pol močan in potenten? Za t
Prispevek »Kje je obljubljeni nadzor nad oglaševanjem?«, avtorice Zale Kramperšek, ki je bil v Mladini objavljen 10. februarja, bi lahko vseboval celovit odgovor na v naslovu zastavljeno vprašanje. Ker želimo, da so vaši bralci celovito informirani, v nadaljevanju posredujemo informacije, ki smo jih poslali novinarki.
Z nadzori oglaševals
Sania Huskić Hočevar, Odsek za odnose z javnostmi MU MOL, Barbara Barle, Inšpektorat MU MOL
Družba DSU se je na prispevek z naslovom »Koliko ovadb si je že nabral Hojs?« odzvala s popravkom, ki je bil objavljan v prejšnji številki Mladine.
Na začetku pravijo, da »je družbi DSU nepoznano, od kje avtorju članka znesek 169 milijonov evrov«, kolikor naj bi bil vreden posel med družbo DSU in notranjim ministrstvom, ki predvideva grad
Spoštovani!
Z zanimanjem sem prebrala pismo akademika prof. dr. Milčka Komelja, v katerem pojasnjuje delo Upravnega odbora Prešernovega sklada v letu, ko sta bili veliki Prešernovi nagradi namenjeni pesnici Svetlani Makarovič in patru Ivanu Rupniku. Kot je znano, je pesnica Prešernovo nagrado zaradi Rupnika zavrnila. »To ni ista gora,» je
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.