Britanska pevka Charli XCX je v sodelovanju z napredno mislečimi producenti, kot so pokojna Sophie in člani ekscentričnega kolektiva PC Music, množicam v zadnjih letih približala estetiko hyperpopa in se uveljavila kot prva dama eksperimentalnega popa jutrišnjega dne. Njeno pomembno vlogo pri dobrodošlih premikih v mainstreamu smo prepozn
Angleški filozof konservativnih in tradicionalističnih idej Roger Scruton (1944– 2020) o visoki kulturi vs. mladostniški kulturi.
Avtor je seveda zgrožen nad sodobno umetnostjo nasploh, ki skozi industrijo produkcije prinaša neskončno mnoštvo arta, ob katerem se človek spontano vpraša, ali ni to samo še umetelno štancanje domislic, daleč
Vpogled, upor, pogum
Penolog Dragan Petrovec (roj. 1952) je med drugim tudi pripovednik in avtor nekaj strokovno-publicističnih del. Kot marsikdo danes je spoznal, da je medtem nekdo odnesel šalo. Kot kolumnist časnika Dnevnik je na podlagi bogatih izkušenj iz penologije, prava, podprt s tehtnim premislekom o etičnih zagatah in zastavku z
Nadaljevanka spremlja vzpon in padec mlade ženske ruskega rodu (igra jo Julia Garner), ki se je izdajala za bogato nemško dedinjo Anno Delvey.
Leta 2016 se je na manhattanskih zabavah in družabnih prireditvah začela pojavljati skrivnostna mlada ženska. Nihče ni zagotovo vedel, kdo je in od kod prihaja, razvedelo se je le, da je strašansko
Razredni boj.
Windfall – po naše bolj Nepričakovan dobitek kot Od vetra podrto drevo – je neonoir abstrakcija: trije liki, ena jet-set lokacija – sredi puste, zapuščene kalifornijske krajine. Ne vemo, kako jim je ime. Jason Segel je Nobody. Nihče. Tako piše v odjavni špici. Ko ravno ropa neko vilo, se na lepem prikažeta njena lastnika, bo
Lov na zeleni diamant.
Nekateri filmi si lahko privoščijo le Sandro Bullock, drugi le Channinga Tatuma, tretji le Brada Pitta. Obstajajo tudi filmi, ki si lahko privoščijo le Daniela Radcliffea. Izgubljeno mesto – romantični screwball – si lahko privošči vse štiri. Ne brez razloga: Izgubljeno mesto je namreč povsem direktna in brezsramna
Semenj ničevosti.
Francoski predsednik Emmanuel Macron ima tiskovno konferenco, na kateri je pripravljen odgovoriti na vsa vprašanja – logično, prvo vprašanje mu zastavi France de Meurs (Léa Seydoux), najslovitejša francoska novinarka, medijska atrakcija št. 1, bogata in prazna, puhla in domišljava, mati in žena, ljubica Francije. Ko poro
Ni ga več.
Patricia Highsmith si je izmislila najperverznejše sociopate – najprej Charlesa Anthonyja Bruna, ki hoče v Neznancih na vlaku (Strangers on a Train, 1950) z arhitektom, naključnim mimoidočim, izmenjati umora (ti ubij mojega očeta, ki me muči, jaz pa bom tvojo ženo, da se boš lahko poročil z žensko svojih sanj!), potem Toma Ripl
Perpetuum mobile.
Will Sharp (Yahya Abdul-Mateen II) je iraški veteran, ki je izgubil vse iluzije – za domovino je tvegal življenje, zdaj pa nima niti toliko denarja, da bi lahko svoji hudo bolni ženi plačal operacijo. Brez operacije bo umrla. Kapitalizem, alergičen na socialno državo in univerzalno zdravstvo, ni ne sočuten ne solidaren,
Psycho.
Če hočete videti ultimativnega toksičnega moškega, potem si poglejte Kurzlov Nitram, film o fantu (Caleb Landry Jones), ki je leta 1996 v tasmanskem Port Arthurju pobil 35 ljudi. Poln je resentimenta. Srfer ne postane. Nič mu ne uspeva. Nič ni zanj. Družba ga zavrača. Vrstniki se mu posmehujejo. Starša sta utrujena od njegove nest
Laibach Kunst: Štirje jezdeci apokalipse
Laibach Kunst: Apokalipsa in ostale zgodbe, Galerija SLOART, Ljubljana
Odprtje 01/04 ob 19.00
Med najpomembnejše kulturne dogodke letošnje pomladi moramo uvrstiti razstavo umetniških slik kolektiva Laibach, ki ga svetovno občinstvo najbolj pozna po glasbenem angažmaju, a pod imenom Laibach Kunst us
V četrtem letniku prava sem si strastno želela postati diplomatka. Vsaj »opravnik poslov«, kot jim je rekel dr. Bohte, ker naj bi posle opravljali, ne odpravljali. Videla sem se v lepi večerni obleki. V salonarjih s tako visokimi petami, da bi bilo treba vanje vstopati z lestvijo. S cigaretšpicem seveda. (Brez ogorčenja, prosim. Takrat se
Slovenijo je zajel skrb zbujajoč pojav. Tisoče in tisoče se nas vsak dan, še preden spijemo jutranjo kavo, sreča na spletu in divje razpravlja o dogajanju v državi, o kateri ne vemo nič. Objavljamo zapletene analize vojne v Ukrajini, pod katerimi se vlečejo dolga čreva komentarjev, v njih pa srdito branimo svoja na novo izoblikovana mnenj
Mesec dni pred državnozborskimi volitvami je jasno vsaj dvoje. Število še ne povsem potrjenih političnih akterjev na volitvah je 20. Toda razdrobljenost slovenske politične scene še ne pomeni, da je politični trg konkurenčnejši. Hkrati se še bolj jasno zarisuje notranjepolitična delitev na levi in desni pol. Spopad za nekakšno normalizaci
Živo se spominjam, s kakšnim nelagodjem sem se jeseni 2006 po dolgem dopustu vrnil v Slovenijo. Vzrok za nelagodje je bil Janša na čelu vlade. Že takrat je bilo očitno, da zaradi njega živimo v slabši državi, kot bi lahko.
Seveda k temu prispevajo tudi klavrno globalno stanje demokracije in kapitalizma, vsa naša politika in naše prevladuj
Različna civilna združenja, Mirovni inštitut, koalicija KUL in Društvo novinarjev Slovenije (DNS) redno izpostavljajo problem nedopustnih pritiskov nad novinarji, kjer so običajno politiki tisti, ki s svojimi izjavami zastrašujejo žurnaliste. Kaj pa zapor? Ali ni to eden vrhov obračuna z medijskimi ustvarjalci? Če bi imel pisec na izbiro:
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.