Dolgoletni sopotnik domače elektronske scene Jakob Bekš na debitantskem albumu za svojo novoustanovljeno založbo prinaša razgiban presek lastnih kreacij iz vozlišč IDM-a, ambienta, downtempa, dub techna in drugih elektronskih žanrov, ki so v intervalih nastale zadnja leta. Njegov avtorski izraz je minimalističen in introspektiven – komadi
Japonski kvartet predstavlja prvo ploščo za legendarno založbo Sub Pop, na njej pa intenzivno, skoraj karikirano igrivost, ki je zaznamovala njegovi prvi plošči, nekoliko omili z introspektivnim songwritingom, subtilnejšimi aranžmaji ter vplivi prefinjenega synth-funka, neo-soula in zapohanega slacker rocka. Igrivost kljub temu ostaja ena
Sons of Kemet ni vsakdanji jazzovski kvartet. Londonski stroj neobrzdanega žanrskega jezika in mini plehgodbene sestave uporablja nenavaden arzenal: dve bobnarski bateriji – ki neprestano v dialogu pleteta goste (poli)ritmične pletenice –, tubo v vlogi basa in različna pihala, najpogosteje saksofon ali klarinet. Tega gibko čudovito, včasi
DobraVaga, ki deluje v nekdanji ribarnici na osrednji ljubljanski tržnici, je naša prva galerija, ki je pričela mlade umetnike in umetnice, ki so komaj končali izobraževanje, sistematično postavljati na umetniški zemljevid. Fotografija je bila posneta na eni prejšnjih edicij dogodka appointMENT, ki je razstava plakatov, ustvarjenih za nas
Najvišja raven umiranja.
»Moj načrt je bil, da umrem, preden mi zmanjka denarja,« dahne Frances Price (Michelle Pfeiffer), kot da bi planila iz Leonejevih vesternov, v katerih je smrti vedno preveč, dolarjev pa premalo. Frances, vzvišena, afektirana, egomanična, patetična, elegantna primadona manhattanske aristokracije, preživi denar – no
Teror želje.
Dylan (Ezra Dewey), 12-letni astmatik, se z očetom (Rob Brownstein), radijskim didžejem, po šokantni materini smrti preseli v novo stanovanje, kjer najde staro »demonsko« knjigo, ki izpolnjuje ultimativne želje, kar je kakopak priložnost, da si tudi sam ritualno zaželi nekaj velikega, skrajnega, ultimativnega, toda ko to stor
Pošasti debirokratizacije.
Ljudje so kot nafta – velik biznis. Trgovina z ljudmi je eden izmed stebrov sodobnega neoliberalnega kapitalizma, ki slavi deregulacijo, razdavčitev in privatizacijo – in trgovina z ljudmi to troje dobesedno poosebi. Tale angažirani južnoafriški triler, v katerem posebna agentka Jodie Snyman – v spregi s partner
Sončni noir.
Mala mesta imajo velike skrivnosti. Manjše ko je mesto, tem večja je skrivnost. Skrivnosti, ki mučijo Kiewarro, majceno, puščavsko, prašno, povsem posušeno, depresivno, ekonomsko degradirano avstralsko mestece, v katerem že skoraj leto ni deževalo, so tako velike, da jih ni mogoče zaobjeti z enim pogledom, saj pritiskajo hkra
Srečen smrtni dan!
Se še spomnite komedije Velik, v kateri se je 13-letnik nenadoma znašel v telesu Toma Hanksa – ali Odštekanega petka, v katerem se je punca (Lindsay Lohan) nenadoma znašla v telesu svoje matere (Jamie Lee Curtis), mati pa v njenem? Vidite, v komičnem slasherju Usekano, s katerim se ponovno odpira Kolosej, pa se Millie (
Okus po ljubezni.
Ljubezen ni nič naravnega, še manj spontanega. Ljubezen potrebuje kar nekaj prisile. Ali bolje rečeno: ljudi je treba v ljubezen prisiliti. To se lepo vidi v Fotografu, indijski romantični komediji, v kateri Rafi (Nawazuddin Siddiqi), mladi fotograf, ki v Mumbaju fotografira turiste (in jim obljublja, da jih bodo čez mno
Najprej o meni, o meni, o meni. Jaz sem svoj najljubši lirski subjekt, tako kot je Rupel Ruplova najljubša dramatis persona. Ti grem zjutraj po mleko in kruh. Na pločniku pred trgovino kombi, mimo ne moreš na desni, mimo ne moreš na levi, Lara Croft bi ga morda preskočila, jaz pa nadrem voznika: »Kako ste parkirali, da pešci ne morejo mim
Inflacija postaja vse pomembnejša ekonomska strokovna tema in hkrati pomembni del javnega diskurza sedanje pandemijske krize. Pred slabega pol stoletja je veljala za osrednji ekonomski problem, zadnja desetletja za obrobnega. Dejansko smo predolgo časa imeli prenizko inflacijo in to je večja grožnja od njenega morebitnega obujanja. Inflac
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.