Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.
Somrak politične nekorektnosti. O filmu Padati, režiserskem prvencu Vigga Mortensena, sem že pisal, zato naj vas zdaj, ko je prišel še na slovensko platformo, le opozorim, da gre za film o sinu, ki je gej, in očetu, ki je homofob. Nekoč bi to zadoščalo. Nič več. John (Mortensen), sicer pilot, namreč ni le gej, ampak je tudi poročen z mošk
Maščevalki. Covid-19 in podnebne spremembe niso še nič. Pazite: leta 1983 Zemljo udarijo »medzvezdni kozmični žarki«, ki pri »izbrancih« povzročijo »genetsko transformacijo«, toda le pri tistih, ki imajo sociopatsko osebnost. Tem mutantom pravijo »Miscreants«. Ker so nizkotni – in spačeni. Odgovor nanje predstavljata Lydia (Melissa McCart
Šumenje fašizma. Veliki Eugene O’Neill je pred skoraj stotimi leti napisal dramo Strange Interlude, ki je bila nekaj posebnega, pa ne le zato, ker je imela devet dejanj in ker je – običajno – trajala pet ur, temveč zato, ker so gledalci slišali tudi notranje monologe likov, njihove misli. V filmu, ki so ga posneli leta 1932, vse skupaj iz
Vrnitev potlačenega. Ruski režiser in glasbenik Ilya Naishuller, znan predvsem po videospotih za svoj rock bend Biting Elbows, je leta 2015 posnel film Hardcore Henry, lucidni, frenetični, ultrakinetični, cyberpunkerski akcijski ringelšpil, v katerem smo vse videli skozi adrenalinske oči protagonista, moskovskega postmodernega kiborga, ki
Že z oskarjem nagrajeni dokumentarec Skrivni zaliv je presunil s prikazom lova na delfine v zalivu pri japonskem mestecu Taiji, kjer se je voda zaradi brutalnega pristopa obarvala povsem živo rdeče. Ribiči trdijo, da zdaj uporabljajo bolj “humane” oziroma manj krvave načine lovljenja. Ko gledate Seaspiracy, Netflixov dokumentarec o ropanj
Jubilej © EDA Jubilej, Gledališče Glej, Ljubljana Premiera 26/04 ob 20.00 Državljanki Dragana in Dragica sta v letu 2020 potovali. Po kolesarskih protestih, po točkah vzpostavljanja nove državnosti, po ključnih simbolih slovenstva. Odeti v narodno nošo v prepevanju tistih starih, dobrih, domačih napevov. »Kdor poje, slabo ne misli. Dlje,
Aleksander Čeferin © POP TV Oddaja 24ur Fokus je v nedeljo zvečer gostila Aleksandra Čeferina – in vsak novinar in vsako uredništvo lahko le sanjata, da se jima bo zgodilo kaj takega, kot se je Pop TV v nedeljo. Intervjuja namreč niti še ni bilo dobro konec, ko je postal prav ta Aleksander Čeferin osrednja oseba ne le slovenskih, ampak ev
© Saša Eržen Lovrenc Košir iz Spodnje Luše nad Škofjo Loko velja za enega od idejnih tvorcev poštnih znamk, pri čemer so njegov predlog poštne reforme oziroma frankiranja pisem davnega leta 1835 nadrejeni na Dunaju zavrnili in je zamisel zaživela šele v Veliki Britaniji, kamor naj bi jo prek trgovskega potnika domnevno posredoval prav Koš
Igor Škafar
Uroš Abram © Uroš Abram Nedavno je Ivana Djilas prejela nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije Marko Slodnjak za gledališk e dosežke v zadnjih dveh letih. Toda prejšnje leto ni bilo takšno, kot bi si ga gledališki ustvarjalci želeli; projekti so jim propadli ali pa so jih bili prisiljeni izvesti v drugačnih okoliščinah. Tudi Djila
Prebivalec Slovenije lahko vse življenje preživi v osrčju imperija, ne da bi to sploh opazil. Le kako bi vedel? Nikoli nismo imeli svojih kolonij, naši politiki se ne hvalijo z osvajanjem tujih ozemelj, slovenske zastave pa se po svetu dvigajo samo, ko naši športniki osvojijo kako medaljo. Smo državica, ki se briga zase. Kakšna je naša vl
Vse skupaj je, četudi resnično tragično, trajalo natančno toliko, kolikor je trajala pozornost, ki so jo dogodku posvetili mediji. Takoj nato je v pozabo utonila še ena gnojna rana hrvaških institucij, ki tonejo vse globlje, bolj ko se vodja večne partije in predsednik vlade šopiri. Pri tem se – karikatura junaka posmehljive ošabnosti, ki
Politika je na Balkanu, v tem mehkem črevesju Evrope in Azije, vedno zagonetna in primitivna, sprijena in krvava. Države tod nikoli niso imele jasnih meja, vedno so bile interesni plen velikih sil. Zadnji diplomatski zapleti z neformalnimi dokumenti o vnovičnem reševanju nerešenega razpada socialistične Jugoslavije to zgolj potrjujejo. Ev
Ustavno sodišče je začasno odpravilo vladno prepoved shodov. Režim je z njo pod pretvezo zatiranja epidemije prepovedal vsakršne proteste proti vladi. Minister Hojs se je iz sodišča zato že grobo ponorčeval, češ, epidemiologi na ustavnem sodišču … No, vlada je simbolično le popustila in trenutno se lahko protestno zbere do sto ljudi. Štev
Od medijske bombe po imenu non-paper bo že čez teden ostal le pepel. Oziroma teza, da je premier JJ prek svojih uradnikov po Evropi delil zemljevide o novih razmejitvah Bosne. V visoki evropski in balkanski politiki pa se definitivno ne bo razpravljalo, kako narisati nove meje. Brez soglasja in iniciative, ki bi prišla iz usklajenega in s
Mag. Bojko Jerman, inženir arhitekture, je v svojem mnenju v pismih bralcev, objavljenem 15. aprila letos, med drugim izpostavil, da je vzrok slabega prezračevanja poslovnih in stanovanjskih stavb med drugim v tem, da »stroka na tem področju ni izdala obveznih razlag zakonskih aktov niti priporočil dobre prakse«. Stroko v Sloveniji predst
»... to, da je nekdo kaznovan zato, ker ima na dežniku napisano, da se ne strinja z vlado, ali pa, da je nekdo kaznovan, ker nekaj napiše na tla, je zame sramotno in je evidentni dokaz pretirane represije, ki ne more pripeljati do ničesar dobrega.« — Aleksander Čeferin v oddaji Fokus, 24ur, POP TV »No, kdo je bil zaradi tega kaznovan, g.
»Mi smo bili iskrena in svobodomiselna stranka, vedno smo povedali, kar smo mislili, bili smo zvesti koalicijski pogodbi. To, kar se je zgodilo zdaj, ni nekaj, kar bi se dalo pomesti pod preprogo. To koalicijo je zrušil Janez Janša.« Te besede niso izmišljene, ampak dejanske. Bila je sreda, 23. januarja 2013. Izrekel jih je dolgoletni sop
Spoštovani, V članku Žurnalizem ex nihile novinar Bernard Nežmah omeni moj zapis, citiram: „Bojan Požar je navadna oportunistična podlasica. Z njim obračunaj brez milosti.“ Zapis ni bil objavljen na Twitterju, kot je napak zapisal gospod Nežmah, temveč na Facebooku, kot odgovor na zapis vodje sindikata taksistov, Dejana Jefima, v skupini
Strašljive „balkanske zgodbe“ minulih stolet(ij) se vračajo na sceno - kot da pandemija ni dovolj... In znova so nas vpletli. Varovalni mehanizmi ves čas niso delovali iz preprostega razloga, ker dobro plačani strokovnjaki (za katero „stroko“ gre, bo vsak sam uganil!) pravljičarijo in umetelno zaokrožajo naročene zgodbe. In tako bo ostalo
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.