V Rusiji rojeno glasbenico Ingo Copeland najbolje poznamo po megleni navezi z Deanom Bluntom, torej po delovanju v zasebrigajočem se tandemu (art kolektivu?) Hype Williams. A v »posthypanem« obdobju je že nanizala tri samostojne plošče, zadnji z imenom Lolina. The Smoke je projekt, manj drzen od prejšnjega, Live in Paris, a še zmeraj prik
Kantavtoric, ki ustvarjajo zasanjane lo-fi pesmi in snemajo kar v svojih spalnicah, na indie sceni mrgoli, a Soccer Mommy krepko odstopa od povprečja. Morda zaradi besedil, ki poslušalca neizbežno popeljejo skozi frustracije najstniških let, morda pa zaradi brezsramne pop senzibilnosti, ki jasno odraža njeno naklonjenost »upornicam« z MTV
Za tole ploščo sta vzporednico potegnili ekipi, ki v zadnjem času skrbita za pomembno in tako rekoč nujno prevetritev domačega klubskega dogajanja. Spejs kolektiv, kjer producenti interpretirajo v svetovnem undergroundu zelo priljubljene bassovske muzike, in zero6teen z izpeljankami trapa in cloud rapa. Plod sodelovanja je logičen: slogov
Tradicijo superskupin, v katerih moči združijo mogočniki različnih priznanih znamk, imen ali ustrojev, tradicionalno povezujemo z bolj rockerskimi ali – še bolj ideološko povedano – »kitarskimi« žanri. Pomislimo na nespregledljive, kot sta zasedbi Nick Cave & The Bad Seeds, Audioslave in Atoms For Peace, med tistimi res klasičnimi pa Trav
Miha Fras
Buraza imata potencial, pa vendar, ali lahko v živo nagovorita tolikšno občinstvo kot na spletu?
Festival Tresk v organizaciji Radia Študent je postal tako rekoč porok za to, da na odrih lahko preverimo, kaj novega in drugačnega ponuja domača glasbena scena. Ne le skozi prizmo butičnejših ustvarjalcev, ki sestavljajo jedro vsako
V soboto, 24. marca, bodo najmlajši v Hali Tivoli lahko prisluhnili najstniškima pop idoloma Marcusu & Martinusu, vsi preostali pa v Cankarjevem domu Prismojenim profesorjem bluesa, ki praznujejo desetletnico. V isti kulturni hram dan kasneje, 25. marca, vabi Predinov Lačni Franz. Nato pa sledita dva večja koncerta v Kinu Šiška: v četrtek
Žiga Kariž je vizualni umetnik, ki se je pred desetletjem skupaj s še dvema umetnikoma preimenoval v Janeza Janšo. Njihovo skupno razstavo si lahko ogledate v Umetnostni galeriji Maribor, Kariž pa se bo v enem najmanjših ljubljanskih galerijskih prostorov zdaj predstavil še s samostojnimi deli, ki jih je zadnje desetletje ustvarjal kot sl
Pretresljive grafike nemškega umetnika Otta Dixa je v letu, ko obeležujemo stoto obletnico konca prve svetovne vojne, najprej gostila Koroška galerija likovnih umetnosti, zdaj pa si jih bomo lahko ogledali tudi v Ljubljani. Dix je na vojnih prizoriščih v Belgiji, Franciji in Rusiji samo med letoma 1915 in 1918 ustvaril več kot 600 risb, n
Uroš Abram
Temi njegovih dozdajšnjih dolgometražnih dokumentarcev sta povsem različni – v Odraščanju (2018), ki ga je ustvaril z Dominikom Mencejem, prikazuje vsakdan lezbičnega para pri vzgoji otroka, v Boju za (2015) skupnost protestnikov in aktivistov pred Ljubljansko borzo v »vstajniškem« letu 2011. Pa vendar sta iz obeh filmov zaznav
Ko je zazoril četrtek, 15. marca, je nenavadno dobro razpoložena radijska voditeljica oznanila, da bomo že čez nekaj dni, v torek, praznovali mednarodni dan sreče. Ker nam je to zaupala malone v isti sapi kot novico, da je prejšnjega dne odstopil premier Miro Cerar, in ker je res prekipevala od židane volje, se je skoraj zdelo, da misli,
Presenetljiv odstop Cerarjeve vlade dobre tri mesece pred običajnimi volitvami je eno njegovih redkih jasnih političnih sporočil. V Sloveniji imamo spet politično gledališče, od dvanajstih vlad doslej sta svoj mandat končali zgolj dve, Cerar je tretji predsednik, ki odstopa. To razkriva permanentno politično nestabilnost te države. Vladni
Okoljska problematika pritiska, to se pozna tudi v jeziku in zdaj že vsakdo ve za ogljični odtis. Za sabo pa puščamo še vrsto drugih odtisov. Po analogiji z ogljičnim odtisom in malo filozofsko bi lahko rekli, da ima vsak tudi življenjski odtis, za njim ostajajo različni sledovi in vplivi. Včasih, zlasti v starosti in ob kakih prelomnicah
Ob manipulaciji osebnih podatkov uporabnikov »Facebooka« za potrebe ameriške volilne kampanje je osrednji fokus na prirejanju realnosti skozi spletna omrežja. Vsekakor, toda kako je z velikimi dnevnimi televizijami in časniki?
Po čem si je publika zapomnila sodbo o razveljavitvi referenduma? Največ poudarkov je šlo kajpak na odstop premie
»To je velika sramota za Ljubljano in Ljubljančane. Maribor je od Ljubljane boljši samo v nogometu. Mora biti zato v prestolnici pretepen? S tem dejanjem je Ljubljana pokazala svojo kulturo in sovraštvo do Štajercev. … Opravičujem se Ljubljani, če je Maribor uspešen, a agresije ne bomo tolerirali. … «
— Zlatko Zahović je že po slovenskem
Prva javnomnenjska anketa po odstopu premiera Mira Cerarja – in delala jo je verodostojna agencija Ninamedia za Dnevnik in RTV Slovenija – nakazuje, da bodo tokratne volitve drugačne. To sicer pravijo analitiki za vsake volitve, a nekaj pomembnih razlik je. Kljub kritičnosti javnosti tako do vladajoče politike kot do politike nasploh je v
V članku „Tujcev nočemo, svojih nimamo“ v 11. številki Mladine sem p nepravilno povzel izsledke raziskave kadrovske agencije Manpower. Zapisal sem, da naj bi za leto 2018 slovenska podjetja načrtovala kar 17-odstotno rast zaposlovanja, pri čemer naj bi v proizvodnih panogah računali na kar 31-odstotno povečanje, delodajalci v gostinstvu i
Tako kot Jožeta Jerovška in pred njim dr. Božidarja Debenjaka, tudi mene čudi odnos Katoliške cerkve v Sloveniji do njenih duhovnikov žrtev nacizma in ustaštva. Ne čudi pa me obnašanje te cerkve do italijanskega okupatorja in fašizma. Sem pa začuden, da se v zvezi s tem tako malokrat omenja odnos med Vatikanom in fašistično Italijo. Tako
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.