Novozelandski zvezdnici, tedaj stari komaj 16 let, se je po izidu albumskega prvenca Pure Heroine (2013), prodanega v več kot pet milijonih izvodov, življenje obrnilo na glavo. Za singel Royals je prejela dve nagradi grammy, pri newyorškem Timu so jo razglasili za eno najvplivnejših najstnic, začela je prijateljevati s Taylor Swift, njene
Miha Fras
Krhka, melanholična glasba Cigarettes After Sex potrebuje intimen ambient, da se dotakne poslušalcev. V živo so izpadli precej mlačno.
Če bi utrjenega obiskovalca koncertov predprejšnjo sredo teleportirali v veliko dvorano ljubljanskega Kina Šiška, ne da bi mu razkrili identiteto četverice na odru, mu bržkone ne bi bilo povsem j
Rocky.
Ker je avtomobil že davno postal družinski član, ni čudno, da avtomobili v tejle Pixar/Disneyjevi franšizi govorijo, le da to, kar govorijo, ni nič posebnega, še toliko bolj, ker tokrat, v tretji rundi, primat »ostarelega« Strelo McQueena ogrozi nenadjebljivi Jackson Vihar, dirkač nove high-tech generacije, kar seveda pomeni, da na
Marsovec.
Gardner (Asa Butterfield) je videti kot deček z redko boleznijo, ki sreča svoje nasprotje – energično, poskočno, odločno Tulso (Britt Robertson). V resnici nima redke bolezni, malce »drugačen« je le zato, ker je bil prvi otrok, ki se je rodil na Marsu. Da je njegova mama – astronavtka, poveljnica »misije Mars« – noseča, so odkri
Igralec.
Po čem je najbolj znan Winston Churchill? Točno: po genialni, superjunaški organizaciji D-Daya, zavezniškega izkrcanja v Normandiji (6. junij 1944), ki je odločilo II. svetovno vojno. Nič več: tale film ga namreč prikazuje kot človeka (igra ga Brian Cox, čeprav se zdi ravno nasprotno), ki je zavezniško izkrcanje v Normandiji skor
Prosti trg.
Ko se triler dogaja v sedemdesetih letih, si kar oddahnete – ni računalnikov in mobilnih telefonov. Kar pomeni, da na platnu ne težijo z esemesi, da tretjino filma ne buljimo v ekran laptopa, da ne gledamo čipov, skozi katere švigajo informacije, in da junaki v odločilnem trenutku ne ugotovijo, da jim je zmanjkalo baterije. Zg
V Mariboru se začenja Festival Lent (23/06– 02/07) in eden od njegovih številnih odrov bo znova Mladinin oder. Na uvodni večer bo ta oder v Jazz klubu Satchmo stresala neukročena elektronika treh udarnih duetov, najprej svežih mariborskih elektronskih projektov BLVKLIST in Klaunz, za vrhunec pa še N’toka in Planktona, tokrat združena v dv
Da bi podprli regionalno neodvisno umetniško sceno, boste morali ljubitelji fanzinov in drugih umetniških publikacij tudi letos romati v Ljubljano. V galeriji Zelenica v Rogu se namreč znova obeta tradicionalni, zdaj že dvodnevni festival praznovanja neodvisnega založništva: Kofeinske urice ali Caffeine Hours. Prvi dan lahko ob 19. uri uj
Avstralska mojstrica hiperrealistične groteske prihaja v Slovenijo. Razstave Patricie Piccinini privabljajo pozornost množic, njeno razstavo v Braziliji je denimo obiskalo več kot milijon obiskovalcev. Zdaj bomo njeno pregledno razstavo Zavest (Consciousness) lahko ujeli tudi v Mariboru. Vizualna umetnica spaja elemente likovnega z znanos
Oglasi so povsod in vedno več jih je. Izpostavljenost tržnim sporočilom na javnih straniščih ni nobena novotarija, pisoarji z LCD-ekrani, ki omogočajo predvajanje videovsebin, pa so. Izdeluje jih švicarsko podjetje Urimat. Sedeminčni, torej skoraj 18-centimetrski ekranček je bolj kot predvajanju sproščujočih ali stimulativnih podob namenj
Uroš Abram
Izhaja iz slovenjegraške družine, kjer se je veliko pelo, igralo inštrumente in po zaključenem delovniku celo slikalo. Tako ne preseneča, da se je že ob koncu osnovne šole odločil za oblikovno srednjo šolo v Ljubljani. Tam je še več risal, v tem času pa se je doučil tudi igranja na inštrumente, saj so imeli doma poleg flavte in
Naslov sem vzel s tako naslovljenega prispevka dr. Bogomira Kovača v 22. številki Mladine (2. junij 2017). Preden zaidem v srž mojega pisanja, tole: dr. Kovač, izvrstno ste opisali vse bistveno pred takimi dogajanji in vsa odvečna dejstva, ki se zaradi malomarnosti, torej po nepotrebnem, in še česa, v kriznih razmerah dogajajo žal tudi pr
Svet se vrti okoli Sonca in dela. Kdor ga nima, ga išče, kdor ga ima, ga skuša obdržati, le redki ne bi delali nič. Od dela se umira, od dela se živi. Tisti, za katere delajo drugi (lastniki, menedžerji, delničarji), iščejo čim večji dobiček, zato delovno silo privijajo, jo tudi odpuščajo. V tem fluidnem dogajanju se zdi zanesljivo samo e
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.