Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.
© Domen Hrovatin Vlada je obravnavala gradivo, povezano s priznanjem Palestine kot samostojne in suverene države. Zunanji minister Karl Erjavec je dejal, da vlada podpira priznanje palestinske države, vendar bo s tem korakom še počakala. Vlada po Erjavčevih besedah razmišlja v smeri, da bi Palestino priznali še s kakšno drugo članico EU.
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/213064469&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false Pogovor je nastal na podlagi članka Potop Evrope>>
Fotografija Matjaž Tančič Fotograf Matjaž Tančič (v sredini) pozira s svojima vodičema po Severni Koreji © arhiv Matjaža Tančiča Dve Koreji na Korejskem polotoku, ki sta nastali po vojaških spopadih med Vzhodom in Zahodom, še danes pripovedujeta vsaka svojo zgodbo o demokraciji in razvoju. Ena je Demokratična republika Koreja, ki je nasta
Borut Krajnc Kmetijska izložba, poskusno polje pšenice pri Ptuju Na desnem bregu Drave z lepim pogledom na znamenito veduto Ptuja stoji selekcijsko-poskusni center Semenarne Ljubljana. Na približno 50 hektarjih vrtov in njiv tam raste vse, kar ima Semenarna ponuditi na trgu. Pohvalijo se lahko s tem, da imajo največji vrt v Sloveniji. Na
Imrana Kapetanović Polovica tovarne je zapuščena, drugje so delavci, a zdi se, da se je ponekod ustavil v čas Čudež, imenovan Dita Tuzla, je združil Bosno in Hercegovino verjetno bolj kot karkoli drugega po vojni. Potem ko so delavci po štirih letih bitk spet zagnali proizvodnjo, so jim sodržavljani izrazili podporo na družabnih omrežjih,
Ameriške volitve Bernie Sanders, senator, ki se odkrito sklicuje na socializem © Profimedia Med I. svetovno vojno je Ameriko popadla silovita protinemška histerija. Ko je bilo I. svetovne vojne konec, so si ameriški Nemci oddahnili, ne pa tudi Amerika: zdaj jo je popadla silovita protikomunistična histerija. Amerika je prešla v obdobje, z
»Priča smo nenavadnemu triumfu neoliberalizma« Uroš Abram Na začetku krize so trdili, da ni čas za razpravljanje o gospodarstvu in družbi, ampak za urgentne ukrepe. Danes, v osmem letu krize, oblast zavrača težka vprašanja o gospodarstvu in družbi, ker so kriza in urgentni ukrepi postali nova normalnost. Seveda se nekateri težkim vprašanj
Škof Gregorij Rožman Da nekdo, ki hoče biti resen znanstvenik, napiše tak pamflet proti priznanima kolegoma znanstvenikoma, kot sta dr. Boris Mlakar in prof. Dieter Blumenwitz – zadnji se niti ne more braniti, ker je leta 2005 nepričakovano umrl –, je zelo značilno. Prosto po motu: Ko zmanjkajo strokovni argumenti, sledi osebna diskvalifi
Izbrisani na zasedanju senata Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je kasneje presodilo, da je država Slovenija izbrisanimi kršila osnovne človekove pravice in državi naložilo, da mora pripraviti shemo za izplačilo odškodnin. © Borut Krajnc Do problema izbrisanih imam že dolgo precej oseben in prizadet odnos, saj bi se tistega 26.
Avstrija Avstrijski zunanji minister Lepold Figl z avstrijsko državno pogodbo na balkonu baročnega dvorca Belveder, maja 1956 © Arhiv Mladine Že od osamosvojitve poteka razprava, ali naj Slovenija tudi uradno obvesti Moskvo, da se ima za naslednico avstrijske državne pogodbe (ADP). S to pogodbo je bila leta 1955 ustanovljena Avstrija in d
Poleti 2012 so vsi evropski državljani postali dolžniki predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija zaradi enega samega njegovega stavka, s katerim jih je rešil pred strašnimi posledicami grožnje skorajšnjega zloma njihove valute. Ko je Draghi napovedal odkup neomejenih količin državnih obveznic, če bo to nujno, je šel po ko
Temeljni problem ni v tem, da naj bi Cipras »delal cirkus« in »nagajal Merklovi«, temeljno je vprašanje, koliko je Evropa še demokratična in zakaj se je politika popolnoma podredila ekonomiji © Profimedia Aleksis Cipras je v noči s petka na soboto napravil edino smiselno politično potezo, ko je napovedal referendum o »predlaganih« ukrepih
Grčija Ne gre za Ciprasa ali Grčijo, gre za »red«, v katerem je tudi Slovenija. V tem redu pa je bila Grčija doslej najvzornejša učenka pri uveljavljanju varčevalnih ukrepov, ki jih je zagovarjala prav Nemčija. © Profimedia Pustimo za začetek Grčijo – poglejmo Slovenijo. Zaposlenost v Sloveniji v zadnjih letih praktično ne raste več. Brez
Kdo je kriv, da Kiklop ne bo dobil svojega plena? Nihče. © Franco Juri BETI TRTOREBRO pa vas pozdravlja iz dežele Breizh, kjer domačinom prenaša slovensko izkušnjo samostojnosti. Sami so jo namreč zapravili pred dvestotimi leti, sedaj pa se ponovno budijo.
V mračnem vzdušju splošne frke grška vlada je za Grke strnila trenutno stanje v referendumsko vprašanje: Ste za mučen, dolg pogin ali raje brž ste hin?
Ocvrta goveja pašteta Bakalar s topinamburjem Restavracija L’Argine a Venco Localita Venco 15, Dolegna del Collio, Italija Tel.: +39 0481 199 9882 Antonia kuha vsak dan, razen torka, po italijanskih šegah: za kosilo od 12.30 do 15.30, za večerjo pa od 19.00 do 23.30. Ambient: svetel, prostoren in udoben pritlični prizidek k stari domačiji
Fotografska ali kratka objava. Odprite izvirnik za ogled.
Fotografska ali kratka objava. Odprite izvirnik za ogled.
Ko je pred devetimi leti izšel zadnji album pod najbolj pop psevdonimom cenjenega producenta Matthewa Herberta, je bil to (še vedno) velik dogodek za plesno elektronsko skupnost. Če upoštevamo aktualne trende in vzpon elektronske glasbe, ki ga narekujejo mladci, zdaj ni presenetljivo, da se je izid Britančeve nove plošče zgodil precej po
Se še spomnite svojevrstnega vokala Nike Perunović, ki se je pred dobrim desetletjem pojavil v televizijskem oglasu domačega mobilnega operaterja, nato pa tudi v etru številnih domačih radijskih postaj? Priredbe zimzelenih jazzovskih standardov v izvedbi pevke, katere glas močno spominja na glas dive Billie Holiday, so tako rekoč čez noč
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.