Mladina, št 23
Dr. Božo Repe je za zgodovinsko stroko izredno presenetljivo reagiral na zahtevo dr. Borisa Mlakarja, da naj Jure Trampuš za svoje trditve o škofu Gregoriju Rožmanu predloži dokaze. Namesto, da bi kot zgodovinar podprl tako zahtevo, saj je zvestoba dejstvom za zgodovinarja zavezujoča, je napovedal, da bo Mlakar„moral temelj
Mladina, št. 23
Najhujša histerija okrog prodaje Telekoma se izteka; kost je oglodana do te mere, da je zanimanje že vsega site javnosti zanjo upadlo. Toda v vročici križanja stališč v tej štoriji je ostalo prezrto nekaj, kar predstavlja, če je resnično, neprimerno hujšo manifestacijo naše servilne popustljivosti neoliberalističnim ukazom
Mladina, št. 23
Leto 2013, ko sem vodila slovensko vlado in ko smo sprejemali odločitve o sanaciji slovenskih bank, ni oddaljeno več stoletij, da bi lahko upravičili dejstvo, da smo očitno pozabili na to, v kakšni situaciji smo se takrat nahajali. Med uredniki slovenskih medijev skorajda ni bilo nikogar, ki ne bi prejel klica katerega izm
Priča smo novi abotnosti. Teden dni po tem, ko je avstrijsko vrhovno sodišče dokončno obsodilo Wolfganga Riedla, ki je prinesel denar čez mejo za prireditev razpisa v prid finski Patrii, je Janez Janša poslal pismo predsedniku republike, vlade in državnega zbora, da naj se skliče sestanek, »na katerem bi preverili, ali pri nosilcih najviš
V Ljubljani bo potekal interaktivni dogodek SIXPO 2.0, ki želi raziskati potencial podjetništva z družbenimi učinki in ga približati mladim v regiji. Organizatorji vidijo podjetništvo z družbenim učinkom kot enega od možnih odgovorov na problem brezposelnosti mladih v našem prostoru. SIXPO 2.0. bo potekal v soboto, 20. junija v Kult-u 300
Ukrajinska vlada je pred kratkim sporočila, da bo morala preložiti odplačilo dolga do tujih upnikov. Ukrajinsko gospodarstvo se krči že od leta 2012. Lani se je skrčilo za 6,9 odstotka, v prvih treh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za 17,6 odstotka. Konec letošnjega leta utegne znesek državnega dolga doseči skoraj vre
Najnovejša raziskava Mednarodnega denarnega sklada (MDS) je na podlagi analiz v razvitih in državah v razvoju odkrila, da ekonomska neenakost negativno vpliva na gospodarsko rast. Raziskovalci so zavrnili uspešnost »trickle down« ekonomije in pozvali državne oblasti, da omogočijo večje prihodke dvajsetim odstotkom najrevnejših državljanov
Članice EU niso uspele doseči soglasja, ali naj bodo kvote za razporeditev beguncev po EU obvezne ali prostovoljne. Ne strinjajo se niti glede meril za opredelitev kvot ne glede števila beguncev, ki naj bi jih sprejele. Italija pa ob tem že grozi z ukrepi, s katerimi naj bi opozorila, da sama ne zmore reševati begunske krize.
Evropska kom
Ko je Joe Weizenbaum v 60. letih 20. stoletja ugotovil, da njegova tajnica uporablja računalniški program, ki ga je sam izumil, ga je to nadvse razjezilo. Začelo ga je skrbeti, da bomo pri osebnih odločitvah prehitro začeli zaupati tehnologiji. Tako je preostanek svojega življenja posvetil opozarjanju ljudi, naj nikar ne uporabljajo tehno
Evropo je že premagala, prihodnje leto bo padla še Severna Amerika in Azija bo v prihodnjem letu postala najbogatejša regija na svetu. Z zasebnim premoženjem v vrednosti 42,5 bilijona dolarjev (37,8 bilijona evrov) je bila Evropa lani šele na tretjem mestu med najbogatejšimi regijami na svetu. Azija (brez Japonske) je bila s 47,4 bilijona
Papež Frančišek naj bi v četrtek v svojem govoru oziroma v najnovejši encikliki povedal nekaj »eksplozivnih« besed predvsem o problemu okoljskih sprememb. V najnovejšem pismu, ki bo v petih jezikih istočasno objavljeno v četrtek, naj bi papež ostro kritiziral predvsem »tiransko« izkoriščanje narave s strani človeštva. Papež bo svet pozval
Z nevesto sem
Slovenska filantropija ob svetovnem dnevu beguncev (20. junij) že šesto leto organizira Festival migrantskega filma (FMF), ki bo osvetlil različne teme in plati migracij, azila, življenja beguncev ter integracije priseljencev v novo družbeno okolje. Na festivalu, ki bo potekal med 16. in 19. junijem v Slovenski kinoteki in K
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.