Opozicijska desnica je za bližajoče se predsedniške volitve izbrala zanimivo kandidatko, žensko trde roke, pred katero menda trepetajo vsi, ki se drznejo dihati tudi samo za kanček drugače, kakor predvideva matrica zadrte hrvaške desnice. Kajti izkazalo se je, da gospa Kolinda Grabar Kitarović ni zgolj neškodljiva »barbika«, za kakršno jo
Velika politična bitka med sindikati in vlado glede proračunskih rezov je končana. Mirovni socialni sporazum je tudi v tem primeru posledica politične zrelosti na obeh straneh, zato tu ni ne zmagovalcev in ne poražencev. Pomembneje pa je, zakaj je do socialne plačne bitke sploh prišlo, kaj so akterji s tem sporočili sebi, državi in tudi E
Velika Amerika izvaža ideologijo, filme, orožje in tudi pozornost svojega prebivalstva, ko si izmišlja in ustvarja zunanje sovražnike (Afganistan npr. je pravo vzgajališče terorizma). Mala Slovenija izvaža kar veliko fizičnega blaga, a malo čustev, nič ideologije in še manj načelnosti (glej npr. priznanje Palestine). Navzven smo ravnodušn
Pred mesecem je vlada napovedala rez v plače javnih uslužbencev. Projekt je zastavila kot usoden in neizogiben prispevek k znižanju državnega primanjkljaja.
Po nekaj tednih neuspešnih pogajanj in po napovedi splošne stavke s strani sindikalnih voditeljev pa je ista vlada umaknila praktično celoten projekt. Ministrska ekipa je tako podobna
Rosvita Pesek: »Dober večer, nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, in ravnatelj Osnovne šole Prule, gospod Dušan Merc. Pa začnimo z vprašanjem: Ali verjameta, da vam je kdo na tem svetu tako podoben, da bi se na spletu lahko pojavil kakšen filmček, za katerega bi lahko nekdo, kjer obraz ni dobro viden, lahko rekel, glejte
Mladina št. 48
Dr. Božo Repe ima sicer prav, ko med drugim ugotavlja, da smo z vključevanjem v Evropo nanjo prenesli tudi suverenost razpolaganja s slovenskim prostorom. Ampak zakaj bi to bilo nekaj slabega? Da smo v bivši državi Jugoslaviji bili Slovenci sami gospodar slovenskega prostora, da na primer nismo imeli skupnega ministrstva za
Mladina, št. 48
Medtem ko se na dolgo in široko razpravlja o smiselnosti premikanja ure dvakrat letno, in se marsikomu zdi ta administrativni ukrep povsem nesmiseln, se pa la redko kdo vpraša o smiselnosti ure, uradnega časa, ki na neki dani lokaciji velja, ne da bi ga skozi leto kakorkoli spreminjali. Govorimo seveda o astronomskem času,
Mladina št. 45
V Mladini št. 46 direktor Heliosa Aleš Klavžar odgovarja na članek novinarja Petra Petrovčiča iz prejšnje številke, češ da je njegov zapis z »vidika časovne dimenzije nejasen«. Jaz trdim, da so Klavžarjeve trditve enoznačne in sprenevedave.
Kot je znano, je pred tremi tedni avstrijski Ring, kateremu je konzorcij državnih in
Še dobro, da obstajajo notorične resnice.
Tako je sicer korekten novinar TV Slovenija v ponedeljek dokazoval, kako zavožene so slovenske avtoceste. Končal je s podatkom, kako bo cena vinjete za uporabo avtocest tudi leta 2015 110 evrov, a poglejte, državljani, v Nemčiji prav zdaj uvajajo vinjete in ta bo stala Nemce enako kot Slovence, pr
Finski predsednik Sauli Niinisto
Štiri petine prebivalstva Finske si ne želi, da bi Finska vstopila v zvezo NATO, tega pa si prav tako ne želi niti predsednik države, ki na to vprašanje gleda popolnoma drugače kot predsednik finske vlade.
Ko je bila ukrajinska kriza letos na vrhuncu, so finski politiki pogosto omenjali možnost, da bi drža
Deep Dish
Festival at.Šiška!, avstrijsko-slovenski fokus sodobnih scenskih umetnosti, bo ljubljanski publiki med 4. in 8. decembrom predstavil slovenske in avstrijske umetnike s predstavami, predavanji, pogovori, z delavnicami in druženji.Ta angažirani festival je nastal na pobudo Tanzquartier Wien iz Dunaja, Kina Šiška in INTPA-Internati
Na lovu za rekordi niso le ameriške borze, tudi nemški borzni indeks DAX je samo v treh tednih pridobil več kot 1000 točk. Ta rast je še toliko bolj omembe vredna, ker konjunktura v Nemčiji prav nič ne galopira. Še več, njeni napovedovalci svoje ocene popravljajo navzdol. Razmere v Nemčiji sicer še niso tako slabe kot v Avstriji, kjer se
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.