Kriza nam vsiljuje vprašanje, ali smo Slovenci neumen narod, skupnost, država. Marsikaj govori za to. Dva preprosta primera: z razvejenim sistemom kolesarskih stez bi brez hudega finančnega, organizacijskega in miselnega naprezanja pospešili razvoj turizma, nekaj naredili za zdravje, ublažili prometne težave. Drugi primer: namakanje. Tepe
»Predsednik SDS Janez Janša se bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 11. uri udeležil spominske slovesnosti ob 20. letnici postavitve farne plošče, ob 70. obletnici domobranstva v Sloveniji in Rovtah ter ob Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Predsednik Janez Janša bo na slovesnosti nagovoril vse zbrane.«
—
Mladina, št. 30
Dvomim, da ima ponovno odpiranje nesrečnega konflikta, ki se je končal z razsulom Dela, danes smisel. Vsaj v obliki in prostoru, ki nam je na voljo, ne. Pa tudi bralcev, verjamem, naši petelinji boji, kot se verjetno vidijo danes, bolj malo zanimajo. Čeprav bi bila odprta in korektna razgrnitev ter soočanje pogledov in arg
Mladina, št 32
V prispevku „Izbrisano“ obveščanje izbrisanih prikazujete fotografijo spletne strani Ministrstva za notranje zadeve, kjer naj ne bi bile objavljene informacije, namenjene izbrisanim osebam iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Sporočamo, da so informacije za izbrisane na spletni strani Ministrstva za notran
Alenka Klepac, Vodja Službe za odnose z javnostmi, Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana
Mladina, št. 32
Sedanja vlada je zagotovila denar za spomenik žrtvam vseh vojn. Knjigovodsko so to opredelili v razvojne programe za obdobje 2013 do 2016. Zanimivo bi bilo vedeti, katere so vse te vojne. In tudi to, za kakšen razvoj gre pri tem podvigu v času naših velikih stisk.
Gotovo ne gre za vse križarske vojne in ne za naše žrtve st
Mladina, št. 31
Pazljivo sem prebrala intervju z Dr. Grilcem, aktualnim ministrom za kulturo, kjer je odgovarjal na vprašanja o »kulturni politiki« v Sloveniji, kot jo namerava zagovarjati.
Na žalost iz celotnega intervjuja ni bilo mogoče razbrati ničesar o eni od pomembnejših vej kulturne dejavnosti, ki obsega veliko specializacij in pol
»Če je socializem to, kar živimo, potem je zanj škoda misli in dejanj.«
—Janez Stanič (1937–1996), 5. novembra 1987, v reviji Teleks
Kot se je treba upreti vsakemu poskusu, ki današnje ideje o novem socializmu tlači v primerjave s slovenskim in jugoslovanskim socializmom, je treba enako trdo zavrniti tudi preveč romantične opise tistega s
Represija v Savdski Arabiji, eni od največjih 'izvoznic demokracije' na Bližnjem vzhodu, je vsak dan hujša, evropske države in ZDA pa še naprej podpirajo režim. V državi, ki podpira 'demokratične spremembe' tako v Libiji kot v Siriji, so ljudem prepovedane ali omejene številne človekove pravice, v ječah pa je po podatkih organizacije Huma
Iz številnih držav prihajajo zaskrbljeni odzivi na dogajanje v Kairu, kjer se je posredovanje varnostnih sil za odstranitev dveh protestnih taborov sprevrglo v prelivanje krvi z več deset mrtvimi. Nasilje so "najostreje obsodili" v ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Nato in EU pa so pozvali h končanju nasilja in dialogu. Nasilje je ostro obs
Tako območje evra kot celotna EU sta v letošnjem drugem četrtletju na ravni trimesečja beležila 0,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), je v prvi oceni danes objavil evropski statistični urad Eurostat. Na letni ravni sta obe območji po sezonsko prilagojenih podatkih zabeležili padec, in sicer 0,7- oz. 0,2-odstoten. Rezultat je c
Vse več širokopasovnih mobilnih povezav in glasovni klici prek interneta dokazujejo, da so Evropejci pripravljeni izkoristiti priložnosti nove tehnologije, vendar pa zaradi cen teh storitev naročniki še vedno pogosto omejujejo porabo, kažejo izsledki raziskave Eurobarometer o elektronskih komunikacijah gospodinjstev. Skoraj polovica vseh
Po poročilih agencije Reuters, da ameriški organi pregona pri svojem delu uporabljajo metode 'konstrukcije realnosti' ter za nazaj poustvarijo razloge, zaradi katerih so pričeli preiskovati določena kazniva dejanja, je več ameriških pravnikov kritiziralo omenjeno sodno prakso in napovedalo pravne korake za odpravo omenjenih postopkov, saj
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.