Mladina, št. 25
Kot da ne bi imeli »Dneva državnosti«, ki označuje dan, ko je Slovenija razglasila svojo državno neodvisnost, saj smo naslednji dan (26.6.1991) doživeli, da sta se medsebojno priznali Hrvaška in Slovenija. Priznali sta se dve suvereni in neodvisni državi. Mnogo nas je, ki smo na to ponosni. O svoji suverenosti odloča vsaka
Mladina, št. 25
Na dogajanja ob proslavi ob dnevu državnosti se je odzval tudi kardinal dr. Franc Rode in povedal, da je bil boj za Slovenijo boj proti rdeči zvezdi, proti jugoslovanski armadi. Dodal je še, da ne ve, zakaj bi njene simbole gledali na proslavi državnosti in samostojnosti.
S simboli je križ. Pod simboli se dogajajo plemenit
Mladina, št. 26
Strategija državne proslave
Ne, državna proslava je preveč resna stvar, da bi jo prepustili sproščenemu druženju, brez nadzora in moralnega poduka. Zato so vrli fantje od fare tokrat modro sklenili, naj se končno »preseka« - pomeni preseje tiste udeležence proslave, ki vlečejo misli predaleč v preteklost – dlje, kot vidijo
Pravice
Borut Peterlin
Slovenski protest pred rusko ambasado
»NeSveta mati, pankrtska devica, odženi Putina, odženi patriarha, odženi enoumje, odženi konservativce, odženi svetohlince, odženi represijo.« Tako je bila v torek popoldne slišati slovenska različica »punk molitve« zdaj že po vsem svetu prepoznavne ruske feministične glasbene s
Temeljno pravilo je, da morajo odgovorni za nastalo škodo v končni fazi nositi tudi finančne posledice svojih nezakonitih dejanj.
Borut Krajnc
Andrea Saccucci je odvetnik rimske odvetniške pisarne Lana - Lagostena Bassi in je pred evropskim sodiščem zastopal izbrisane v nedavno dobljeni tožbi. Je profesor prava človekovih pravic. Odzivi s
Intervju
"Zgodba o kreditnem krču je izmišljena. Kdo pa sploh povprašuje po kreditih v državi, kjer ekonomija stagnira?"
Svetovalci, ki so izvajali skrbni pregled največje banke v državi, so končali delo. Rezultati skrbnega pregleda bodo razkrili, kakšno je dejansko stanje v banki in koliko dodatnega kapitala bi potrebovala, če bi se ures
Državno premoženje
Borut Peterlin
Pred dvema letoma je Marko Golob med listanjem časopisa na plaži naletel na oglas, s katerim je vlada iskala upravo novoustanovljene agencije za upravljanje kapitalskih naložb. Ravno tedaj je po osmih letih nehal delati v podjetju LTH Ulitki, ki izdeluje dele za nemške avtomobilske znamke. Ker je menil, d
8000 tistim z delovno dobo do 31. 3. 1992 v republikah bivše SFRJ;
7500 udeležencem NOB, španske državljanske vojne, narodnim herojem, nosilcem partizanske spomenice 1941;
3950 internirancem, beguncem, delovnim internirancem;
2700 upokojenim po zakonu o pravicah iz PIZ bivših vojaških zavarovancev;
1600 delavcem organov za notranje zadeve
Rdeča nevarnost
Borca za upokojence: Janez Janša in Karl Erjavec. Prvi je dejal, da so slovenski davkoplačevalci skozi zgodovino za dodatke borcev NOB dali več kot štiri milijarde doslej, kar je toliko, kot je stal avtocestni križ. Predsednik upokojenske stranke pa, da zaradi njega vlada ni znižala pokojnine vsem upokojencem, pač pa le ne
ŠE POMNITE, TOVARIŠI? - Članek je bil prvič objavljen v Mladini poleti leta 2004
Neki droben in obskuren spomin na »totalitarizem« v osemdesetih v prejšnjem stoletju
Štirje ali pet fantov nas je bilo na tistem pohodu, nekakšno domačijsko reportažo o lepotah naše domovine smo pripravljali in tam na Dolenjskem se nam je, po ne vem kakšnih k
Odkrit “božji delec”, Higgsov bozon!
Pa kaj? Tudi delce ustvaril je On.
Bozone in Higgsa in Veliki pok,
ves svet in vse drugo ustvaril je Bog.
Zvezde, pripete na črno nebo,
zbor angelov, spodaj ploščato zemljo
in sonce, da okrog nje se vrti,
in pekel pod njo, ki večno gori,
človeka iz blata, iz rebra pa Evo
in kačo, ki z znanjem zavedla j
Deseti prevedeni roman kultnega finskega pisatelja.
Paasilinni je uspelo ustvariti trade-mark: karkoli je napisal, vse nosi pečat njegovega sloga, pri čemer je nemogoče izpostaviti posamični roman in zanj reči, da je najboljši med vsemi. Tudi zadnji prevod zagrabi bralca tako kot »Zajčje leto«, »Tuleči mlinar«, »Dedu za petami« in drugi.
Čas možnosti izbire
Naslovni par, krojač, ki svoje stranke preimenuje, poslika in položi (na mizo), in natakarica, ki da odpoved in hoče na počitnice na madžarsko Blatno jezero, ker imata oba, Ostija, za tja težko pridobljeni vizum, imata krizico – ona najde pod tušem stranko, njen modrc in njega slečenega. Grejo s prijatelji na počitnice
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.