Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.
Finančni minister Klemen Boštjančič © Borut Krajnc Pretekli teden se je v državnem zboru močno zataknilo pri odločanju, kako se bodo v letu 2024 usklajevali socialni transferji. Koalicija je speljala nenavaden manever, ki je šel takole: najprej je finančno ministrstvo predlagalo, da se socialni transferji v letu 2024 sploh ne uskladijo. N
Sam Altman, maskota industrije umetne inteligence, med pričanjem pred senatno komisijo v Washingtonu maja 2023 © Profimedia Nedavno je novice iz Gaze za hip ali dva zasenčila presenetljiva novica, da je upravni odbor superzvezdniškega tehnološkega podjetja OpenAI, najslavnejše tovarne umetne inteligence, graditelja »splošne superinteligen
»Dream team« podjetja OpenAI: Sam Altman, ki se je na vodstveni položaj vrnil po pičlih petih dneh, Mira Murati, ki mu je direktorski stol grela manj kot dva dni, soustanovitelj podjetja Greg Brockman, ki je v podporo Altmanu protestno odstopil s položaja, in Ilya Sutskever, ki je glasoval za odpustitev Altmana, a to zdaj hudo obžaluje. S
Ménage à trois: Janez Janša (3 x, 2004–2008, 2012–2013, 2020–2022), Tone Rop (2002–2004) in Alenka Bratušek (2013–2014) © Luka Dakskobler Najbolj nepriljubljen predsednik vlade (2008–2011), a zato najbolj priljubljen predsednik države © Marko Pigac Izumitelj Miro Cerar (2014–2018) © Vladimir Habjan Sedaj se hodi po Robertu Golobu, in vsi
Hobotnica z rdečim zeljem Teletina s tunino Gostilnica Barba Topliška cesta 2, Novo mesto Tel.: 031 80 70 60 Barba kuha od torka do sobote med 11. in 22. uro. Ambient: šopingcentrovski hlad je zamaskiran z vinskimi sodi, kantri šik mizami, prijetno osvetlitvijo in smooth, a nekastriranim jazzom na ozvočenju Napitki: kar divje, pestro in z
Zakoreninjeno drevo slovenstva – sveta in današnje družbe! © ZOR
Fotografska ali kratka objava. Odprite izvirnik za ogled.
Z novim albumom se po dolgih enajstih letih zatišja vrača londonski pikolovec, mojster svoje obrti in številnih trikov sodobne (ob)klubske muzike. Lukid nas je večkrat navdušujoče presenetil, enkrat z brbotajočo organsko toplino, drugič z glasno sintetizirano ostrino, tokrat pa teče nov krog nišnih britanskih elektronskih odvodov. Tilt je
The Silver Cord je »šele« drugi letošnji Gizzardov album, kar je za hiperproduktivno moštvo glasbenikov, ki znajo fene razvajati tudi s po tremi ploščami na mesec, precej skromen izkupiček. Je pa to zanje vsekakor leto najradikalnejših slogovnih zasukov doslej: najprej so presedlali v trash metal, zdaj pa predstavljajo še prvo čisto elekt
Sedma izdaja fluidnega jazz kolektiva, ki pod taktirko Roka Zalokarja ustvarja od leta 2020, nakazuje dodaten odmik od fragmentiranih, raziskovalno nagnjenih elektroakustičnih kompozicij zgodnjih izdaj. Kot na predhodniku Portals Vol. 1 (2022) se kvintet vnovič naslanja na kanon poduhovljenega, atmosferično ukrojenega jazza, a se tudi zla
Doja Cat si je odtujila fene, se odrekla pop opusu in se posvetila rapanju. Doja Cat ni fenica svojih fenov, daleč od tega: zdi se, kot bi jim bila napovedala vojno. Ta boj nekateri vidijo kot legitimno postavljanje po robu toksični fenovski kulturi, drugi pa kot nehvaležno in nespametno udrihanje po tistih, ki so ji omogočili vzpon na vr
Montaigne (1533–1592) se je v slovenščini pojavil pred 60 leti v obliki drobne knjižice izbranih esejev. Veliki med prevajalci, Branko Madžarevič, nam ga je zdaj prinesel v celoti. Voluminozno – 1296 strani, 107 esejev, 5,5 kilograma. Mož izpred pol tisočletja pa nam ne razkriva le duha svoje dobe, postreže nam s kulturno zgodovino od Per
Pogrešan na misiji Angleški pisatelj Matt Haig (1975), tudi pisec stvarnega, priročniškega čtiva, na koncu romana Človeška bitja doda za literaturo sicer nepotreben dodatek o vzrokih za nastanek tega pisanja. Upraviči ga kot samoterapevtsko, po depri se je usedel za tipkovnico, da bi videl in sprevidel, kako je čutiti in govoriti o čustvi
Uroš Abram © Uroš Abram Miljana Cunta, leta 1976 rojena pesnica, je bila dolgo urednica in kulturna producentka, med drugim je tudi programska vodja festivalov Vilenica in Fabula. Kot pesnica bralce navdušuje, prevzela jih je že leta 2010 s tankočutnim pesniškim prvencem Za pol neba. Letos je izšla njena četrta zbirka pesmi Nekajkrat smo
Animirani film Kako sem preživel filmski festival v Pjongjangu 3D je nemški dokumentarist Martin Hans Schmitt ustvaril tako, da je svoje videoposnetke obiska Severne Koreje z algoritmom na osnovi umetne inteligence spremenil v risane podobe. V groteski Sanjski scenarij – alias Dream Scenario – povsem neatraktivni profesor zoologije, ki ga
Hvalnica ponižnosti. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je ljudem izpolnjeval želje – njegovo osebje se je vozilo po Iranu in zbiralo želje. Toda izpolnil je le tiste želje, ki niso škodile Iranu. Kralj Magnifico, »čarobni« vladar mediteranskega kraljestva (dejansko diabolični patološki narcis), antagonist Disneyjeve povsem disneyjevs
Zaprta vrata. Adam Ellis (Augustus Prew), ilustrator portala BuzzFeed, dobi nenadoma imaginarnega prijatelja – terorističnega duha dečka, malega Davida, ki ni bil zadovoljen z njegovo ilustracijo, tako da ga je kritiziral (okej, troliral), Adam pa ga je potem – v slogu online maščevalca – poslal k vragu. Umri v ognju! David se vrne – v sl
Krona. Živimo v dobi filmskih biografij, a tudi v dobi wikipedie. Kako gredo filmske biografije, vemo – wikipedijsko. Le naštevajo dogodke: in potem se je zgodilo to … in potem se je zgodilo to … in potem se je zgodilo to … in potem se je zgodilo to … in potem se je zgodilo to. Napoleon, ki ga je posnel Ridley Scott, biograf Krištofa Kolu
Vzornik. Nejc Gazvoda, 2023. »Začenjam od začetka,« ponavlja Maja (Mojca Funkl), sveže ločena, nervozna, depresivna psihologinja, ki je hotela »premium življenje«. Hej, mož te je nenehno varal in nikoli ga ni bilo, kakšno premium življenje pa je bilo to, jo vpraša sestra Špela (Vesna Pernarčič), ki bi bila protagonistka, če bi Vzornik bil
Novi rock ’84 © Tone Stojko Slovenski punk in fotografija, Cankarjev dom, Ljubljana 05/12—30/01 Slovenski punk in fotografija je velika pregledna razstava, ki povezuje fotografijo z različnimi vidiki slovenskega punk gibanja v obdobju od leta 1977 do sredine osemdesetih let ter tudi obdobja pred punkom in po njem. Razstava prav tako zajem
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.