Zgodovinar predstavi arhivske podatke o pisanju karakteristik profesorjev, raziskovalcev in akademikov med letoma 1946 in 1951.
V znanstvenem svetu posameznik napreduje na podlagi objavljenih člankov, v tedanji dobi pa so partijsko angažirani kolegi pisali še osebne ocene, na podlagi katerih se je odločalo o posameznikovi akademski karieri. Avtor v obsežnem delu (872 str.) predstavi več sto takšnih karakteristik, ki razkrivajo duha časa. O ruskem emigrantu in jezikoslovcu Preobraženskem zapišejo
… razmerij med človeškim in nečloveškim, naravnim in tehnološkim. Umetniško izobraževanje je nadaljevala na umetniški šoli LUCA v Bruslju, kjer je tudi magistrirala. Za večletni avtorski opus Soočanja z rastlinskim drugim so ji med drugim na enem najpomembnejših mednarodnih festivalov sodobne umetnosti Ars Electronica v Linzu leta 2019 podelili nagrado za odličnost.
Zametki projekta Zajesti segajo v leto 2021. »Predvsem me je zanimalo, kaj se zgodi s temi tehnologijami, ko se uporabljajo v velikem merilu,« pravi Špela Petrič. »Kje se umetna inteligenca pozna na živih telesih? V javnem diskurzu …
… Večina mojih vlog je neka potencirana različica mene v fiktivnih življenjskih situacijah. Gre za človeške plati, ki jih v resničnem življenju ponavadi ne pokažemo. Vsi imamo v sebi malo Larryja Davida,« pravi Niko Zagode, ki si v prihodnje želi odigrati tudi kakšno resnejšo dramsko vlogo.
Ob tem marsikdo ne ve, da je po poklicu pravzaprav zobozdravnik. Zobozdravstveni center Babit, kjer skrbi za lepe in zdrave nasmehe, ga podpira tudi pri njegovi igralski poti, za kar mu je neizmerno hvaležen. Zobo-
zdravništvo in igralstvo se sicer pri njem, kot pravi, lepo dopolnjujeta. »Pristno delo z …
… mu tudi nekatera razkritja o prepletanju poslov občine in njegove družine, poleg tega se je zapletel v spor s stanovalci Štepanjskega naselja – in prav njegov šibkejši položaj je dal pogum veliko kandidatom z leve in liberalne strani. Tako bo Levica na volitvah v Ljubljani nastopila z Luko Mescem, nekdanji premier Tone Rop kandidira s stranko Ljubljana smo vsi, celo Gibanje Svoboda je v zadnjem trenutku ponudilo za župana nekdanjega finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Kandidata za ljubljanske volitve je ta teden predstavila tudi vladajoča SDS – to je arhitekt Aleš Vrhovec. Ta je v …
… ob belem dnevu.
Po razpadu sistema spomladi na državnozborskih volitvah, sedaj še popolna ignoranca do občestva državljanov. Kot da ni javni servis državljanov!!!!!!? Je medtem predsednik DVK že odstopil???
Čez mesec dni se bodo sicer odvile še lokalne volitve. V Ljubljani kandidira skoraj ducat županskih pretendentov in prvič odmeva narativ, da je dolgoletni mestni župan že poražen. Nekdanji premier Anton Rop nastopa posebej razigrano in govori o Jankoviću kot o faktičnem poražencu. Ta je dejansko v triu z Ropom in Luko Mescem na nacionalki izgubil vso avro zmagovalca, še več, deloval je …
… . Pozabijo pa povedati, da bomo v tej novi državi jedli pasje bolhe.«
Filozofinja Alenka Zupančič za Večer o »interventnem zakonu za razvoj Slovenije«
»Danes ste tukaj na obisku. Sami ste videli: nobene drame ni, je zmerno dolgočasno.«
Premier Janez Janša za Planet TV o svoji napovedi ob imenovanju vlade, da si želi sistematičen in dolgočasen mandat
»Gospod Janša, do oblasti se niste dokopali preko volitev, ampak izključno preko prevare. Včeraj so vam ljudje ponovno dali nezaupnico. Edino eno vprašanje imam za vas: si upate na predčasne volitve?«
Predsednik Svobode Robert Golob z nagovorom …
"Univerze se moramo odzivati na potrebe družbe. Toda prav zato potrebujemo avtonomijo, odgovornost in dolgoročen pogled. Država lahko pove in mora povedati, kakšne so njene razvojne ambicije in kje vidi potrebe Slovenije. Ne more pa namesto univerz določati, katera znanja bodo potrebna čez deset ali dvajset let. Če želimo več zdravnikov, inženirjev, učiteljev ali drugih strokovnjakov, moramo ustvariti razmere, v katerih jih bodo univerze lahko izobrazile, mladi pa se bodo za te poklice želeli od
Jože Možina
Minister za šolstvo Borut Rončević je v sredo predstavil strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja, ki naj bi mu bil v oporo pri izvedbi napovedane celovite reforme šolstva. Pri tem je držal obljubo, da za mizo ne bo vabil »pedagoškega establišmenta«, zato med imenovanimi člani ni predstavnika katere od treh pedagoških fakultet niti predstavnika največjega sindikata s področja vzgoje in izobraževanja SVIZ. Namesto tega so bili v svet, ki ga bo koordinirala državna sekretarka
Dr. Anže Logar
Še preden so leta 2006 Borut Rončević, Matej Makarovič, Matevž Tomšič in Janez Povh ustanovili Fakulteto za uporabne družbene študije, je na tem področju že deloval Peter Jambrek, ki je gradil vzporedni sistem visokega šolstva, danes znan kot Nova univerza. V času prve vlade Janeza Janše so zasebni visokošolski zavodi začeli rasti kot gobe po dežju, predvsem na področju družboslovja, kjer so bili za njihovo delovanje potrebni najmanjši začetni vložki. Z njihovim razmahom je v vrst
… ju, kjer so prevzeli zavod Management razvoja, kakovosti in strategije izobraževanja, ki je ustanovitelj Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije. Ta ima, podobno kot FUDŠ, koncesijo za izvajanje študijskih programov. Od junija letos pa je družba AZ Izobraževanje navedena kot edini lastnik Visoke šole za računovodstvo in finance v Ljubljani.
Vzporedno širijo tudi svojo prisotnost v predšolski in osnovnošolski dejavnosti. Na Brezovici so že zagnali 14-milijonsko naložbo v center alternativne pedagogike montessori, del katerega bosta zasebni vrtec in osnovna šola, v prihodnosti pa …
… vo, je ravno tako potreben za funkcioniranje družbe kot diplomant. Mislim pa, da na Univerzi v Ljubljani ne vzgajamo neuporabnih diplomantov, nenazadnje zaposljivost naših diplomantov kaže zelo visoko zaposljivost," je izpostavil.
"Nekdo, ki polaga ploščice, ki naredi vodovodno napeljavo, je ravno tako potreben za funkcioniranje družbe kot diplomant."
Poudaril pa je, da kot država na tem področju potrebujemo strategijo, katera področja moramo razviti. "V Sloveniji imamo v zadnjih letih več razpisanih mest na visokošolske študijske programe, kot imamo dijakov v generaciji, in vprašanje je, ali …
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.