• Maja Novak

    Maja Novak

    10. 7. 2015  |  Mladina 28  |  Ihta

    Kam pridemo brez domišljije

    Novica ni najbolj sveža, več kot dva tedna sta že, odkar sem jo slišala, pa še vedno ne morem verjeti ušesom. Zadnje raziskave javnega mnenja naj bi bile pokazale, da je v naši državi z življenjem zadovoljnih kar 80 odstotkov ljudi. Kar štirje od petih. Neverjetno. »Neverjetno,« sem si rekla, v trdni veri, da so te raziskave v resnici opravili isti ljudje, ki režirajo »spontano« početje nastopajočih v resničnostnih šovih, in iz same ljube nejevere sem se lotila brskanja po starih časopisih.

  • Igra s časom

    Grško-evropski spor se nadaljuje. Grški referendum je kratkoročno zgolj utrdil Ciprasov politični položaj, ni pa prispeval k lažji ekonomski rešitvi. Grška dolžniška kriza je namreč ekonomsko rešljiva, če politična stališča spremeni »trojka« in ne obratno. Paradoks je očiten. Cipras je politični problem EU, toda Merklova z nemškimi stališči postaja vse bolj njeno ekonomsko breme. Politična igra z evrom je nemška zanka, nesposobnost generiranja gospodarske rasti je problem EU, neprilagodljivost je bolj evropska kot grška težava. Za ekonomsko reševanje Grčije so nujne politične spremembe EU. To pa je za sedaj nerešljiva zanka.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    10. 7. 2015  |  Mladina 28  |  Kolumna

    Udomačevanje socializma

    Nekoliko gnusno je bilo minuli teden v Odmevih gledati, kako je trojka Zver, Fajonova in Gobčeva udrihala po Sirizi in, v oklepajih, po Združeni levici. Tudi če bi se Siriza, niti najmanj kriva za grško razsulo, pogajala idealno, delno ustregla upnikom in se lotila nekaterih notranjih sprememb, bi jo vladajoča evrodruščina hotela spraviti na kolena, ker je pač nalezljiva alternativa obstoječemu evroredu. Take je treba uničiti, iztrebiti, pohoditi. To je z narejeno, strupeno prijaznostjo žgolela tudi naša omenjena trojka. No, vsi odmevi in Odmevi niso taki.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 7. 2015  |  Mladina 28  |  Pamflet

    Vrtljiva solidarnost

    Grško vprašanje je osrednja medijska topika. Tudi na Slovenskem vsakdo izreka podporo ali pa jezo nad postopki vladajoče Sirize, celo prislovično zadržani slovenski premier je začel zoper atenski NE streljati filipike. A tako silna čustvena energija teče v prazno, zakaj odločitev bo na koncu sprejel vrh EU. Največja množična debata teče o zadevi, na katero ljudstvo tako ali tako nima nikakršnega vpliva.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    10. 7. 2015  |  Mladina 28  |  Dva leva

    Komu ne?

    Mnenja, ki jih je izrekel profesor Mencinger, seveda držijo. Tudi številni drugi menijo podobno. A Mencinger je ta mnenja izrekel že davno. Filigransko natančno oceno in napoved razvoja grške finančne krize je za Finance podal 4. 5. 2010, za Delo pa 22. 7. 2011! Vmes se je dogajalo marsikaj. Med drugim smo se začeli istovetiti s tistimi, ki pritiskajo na Grčijo. Podoba, ki jo kažejo Cerar, Mramor in večinski del slovenske politike, je tragična; kakor karikirani lik kapa v koncentracijskem taborišču, ki se, sam žrtev, istoveti s storilcem in se v njegovem imenu v njegovo veselje znaša nad drugimi nesrečniki. A najbolj tragična je podoba SD.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 7. 2015  |  Mladina 28  |  Uvodnik

    Začne se pri kumari

    In vendar ne smemo zamahniti z roko nad sintagmo »leni Grki«. Stvar je preresna. V njej se namreč kljub vsemu skriva tisto najhujše. Leni Grki so umazani Cigani. So neumni temnopolti. Leni Grki so pokvarjeni Židje. A to ni besedna zveza z obrobja družbe. Problem sintagme leni Grki je, da je vseprisotna, da je ne uporabljajo le gostilniška omizja, ampak jo mirno izrečejo tudi voditelji, politiki. V njej je skrita tista prava nevarnost današnjega časa. Besedna zveza leni Grki, javno vse bolj zlahka uporabljana, je postaja, na katero nam je uspelo priti v tej krizi. Je znak za alarm.