• N'toko

    N'toko

    3. 7. 2015  |  Mladina 27  |  Žive meje

    Kdo bo vse to plačal?

    Ne tako davno so ameriški evangeličani sprožili pravo idejno revolucijo. Končno je neka vera prišla do temeljnega univerzalnega vodila, ki bi lahko usmerilo vse ljudi k pravim odločitvam v vseh situacijah in s tem rešilo svet. Nobena še tako kompleksna zagata ni bila več videti nerešljiva. Niste prepričani, ali je poroka prava odločitev? Ali naj kupite nov avto? Ali naj spite s seksi sosedom? Ali naj začnete jedrsko vojno z Iranom? Kein problem! Samo ozrite se na zapestnico na svoji roki in ponovite vprašanje, ki je zapisano na njej: »What would Jesus do?«

  • Propad sedanje EU

    Grška drama je razbila evropsko ogledalo. Večmesečna ekonomska pogajanja med Grčijo in »trojko« so prekinjena, Grčija ima politični referendum, v vsakem primeru sledi načrtovani politično-ekonomski zlom države. Bruselj je politična pogajanja spremenil v ekonomsko vojno, Grki so precenili svoj politični položaj. Zastrašujoče je dvoje. Visoka tveganja evropskih politikov, da bi za vsako ceno zrušili novo levico, in nemoč drugih, da bi se temu uprli. Grčija je nekdaj Evropi dala ime, hkrati pa smo se vsi znašli pred barbarskim ogledalom nove EU. Evropski ekonomski diktat pomeni zlom njene demokracije, grška drama je druga stran propada sedanje EU.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    3. 7. 2015  |  Mladina 27  |  Hrvaška

    Cenzura pameti

    V tujih občilih se čudijo in sprašujejo, kako da se Hrvaška ne more otresti duhov preteklosti in od kod nenadoma ta oživitev fašizma v državi, v kateri se je vojna končala pred več kot 20 leti. V resnici je to, da doživljamo le oživitev blagih simptomov stare bolezni, dobronamerna zabloda, saj gre dejansko za trdovratno več desetletij trajajočo usmeritev, stalno navzoči fašizem, le bolj ali manj prikrit glede na trenutne politične razmere. Hrvaška skrajna desnica si namreč ni nikoli predstavljala, še manj želela države, v kateri bi delovala kakršnakoli demokratična infrastruktura, iz katere bi se potem porodila še hudičeva kritičnost do nacionalizma, ksenofobije, fašizma ...

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    3. 7. 2015  |  Mladina 27  |  Kolumna

    Naši poppremieri

    Slovenijo so v zadnjih petih mandatih na položaju premiera v glavnem vodili populisti: Janša (dvakrat), Pahor, Bratuškova in Cerar. Še najmanj populizma je pokazala Bratuškova.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 7. 2015  |  Mladina 27  |  Pamflet

    Se poraja aktivno državljanstvo?

    Protikorupcijska komisija je znova objavila poročilo, v katerem izpostavlja sumljiv izvor premoženja Janeza Janše v višini dvesto tisočakov. Ta javni nastop Borisa Štefaneca je absurden, zakaj zaradi suma, ki ga je podala nekdanja Klemenčičeva KPK, zadevo že obravnava tožilstvo. Funkcija te komisije je namreč posredovati svoje ugotovitve preiskovalnim organom. Stvar, ki je že v preiskovalnem postopku, so še enkrat plasirali v javnost.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    3. 7. 2015  |  Mladina 27  |  Dva leva

    Konstruktivno suženjstvo

    Theodor Adorno je v svojo analizo avtoritarnega diskurza vpeljal pojem biciklistične mentalitete (Radfahrer Natur). Pač človeka, ki ni zmožen enakorodnih odnosov. Ki čuti, da je prisiljen pripogibati glavo pred višjim, močnejšim, in hkrati brca navzdol. Kot kolesar. To sem prvič dojel tam nekje leta 1987 ali 1988, ko smo še v času bivše države mladi slovenski družboslovci delali na Kosovu (ki je bilo v središču krize razpadajoče Jugoslavije) raziskavo o morebitnem preostalem integrativnem potencialu. V stiku z brezpravno albansko manjšino, ki je na Kosovu pomenila izrazito večino, smo iz pogovora v pogovor poslušali in se naposlušali (sicer resničnih) zgodb o tem, kako jih srbska večina, ki pa je bila na Kosovu izrazita manjšina, zatira. A hkrati so ti isti Albanci imeli skrajno, ampak res skrajno negativen odnos do tistih, ki so bili še nižje od njih. Do Romov. Da, Albanci so nesporno imeli še slabši odnos do »ciganov« kot Srbi do njih. Ta opažanja so se potrdila, ko so se po intervenciji Nata Srbi umaknili s Kosova, Albanci pa so začeli grdo obračunavati z Romi, ki so nemočni bežali h kosovskim tiranom – k Srbom.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 7. 2015  |  Mladina 27  |  Uvodnik

    Žalost

    Je bilo tako med drugo svetovno vojno? So si ljudje tako lagali, kot si danes? Kako je mogoče, da malodane vsa Evropa še kar miži ob eksodusu, ki ga tudi sama čuti na svojem jugu? Kako je mogoče vedeti za toliko bolečine in se delati, da s tem nimaš nič? Kako se tako lahko vedejo evropske države, ki so se združile, da bi rušile nedemokratične režime, skupaj z ZDA pa so dejansko ustvarile največje vojno območje po drugi svetovni vojni – in se zdaj delajo, da z begunsko krizo nimajo nič?