• Heni Erceg

    Heni Erceg

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Hrvaška

    Splav države

    Uspelo jim je skupaj – ženskam, moškim, mladim, starim in – najpomembneje – irski vladi. Skupaj so dosegli odpravo diskriminatornega konservativnega zakona, s katerim je katoliška cerkev več desetletij dokazovala, kolikšen družbeni vpliv ima, čeprav je hkrati zamolčevala zgodbe nekaj sto nesrečnih otrok, ki so jih po samostanih spolno zlorabljali irski duhovniki in jim uničevali življenje. Državljani Irske so odšli na referendum in z večinsko odločitvijo razveljavili 8. dopolnilo, s katerim je bila ženskam odvzeta pravica do splava, kar je bilo del sistematičnega, inkvizitorskega poniževanja ženske, katere vloga je na Irskem določena celo z ustavo. Po njej »z delom v hiši podpira državo, kajti blaginja brez tega ni mogoča«. Zdaj so Irke končno »stopile iz hiše«, referendum, ki ga je pripravila vlada, pa je pokazal, v katero smer se obrača današnja Irska, po številu prebivalcev tako podobna Hrvaški. Z odločitvijo večine, da se prepoved splava odpravi, so Irci sporočili, da katoliška cerkev ne bo več odločala o usodi žensk; te so bile od leta 1983, ko so v tej državi sprejeli enega najstrožjih zakonov o splavu v Evropi, kriminalizirane in so bile zaradi splava lahko kaznovane celo s 14-letno zaporno kaznijo. V glavnem, Irska se je dvignila proti ultrakonservativni preteklosti, Hrvaška pa vztrajno koraka nazaj, Irci in Irke so brez razlik med urbanim in ruralnim ženskam zagotovili pomembno pravico, po hrvaških mestih pa ultrakonservativci korakajo na Pohodu za življenje in zahtevajo prepoved splava, z novim referendumom pa tudi občutno omejevanje pravic manjšin.

  • Plastika

    Svetovni dan varstva okolja je letos posvečen globalnemu onesnaženju s plastiko. Toda svetovni dan okolja (5. junij) in svetovni dan oceanov (8. junij) sta letos povezana na nenavaden način. Onesnaženje s plastičnimi odpadki je ravno v morju doseglo dramatične razsežnosti. Leta 2050 bo tod več plastike kot rib. Plastika je ključen del stare ogljične družbe, sodobne industrializacije in urbanizacije. Usodnost njenega onesnaženja je primerljiva s podnebnimi spremembami. Posega v vse pore naravnih sistemov in povzroča obstoju živih bitij nevidno škodo. Plastika je preprosto tihi ubijalec planeta. Ekonomika te plastične dobe je grozljiva, žal ostaja brez prave politične pozornosti. Tudi Slovenija se duši pod tonami neprevzete komunalne embalaže, morje jo je pred mesecem dni naplavilo na obale. Praznovanje je lahko prisrčno, če je domače.

  • N'toko

    N'toko

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Žive meje

    Politika velikega šotora

    Na volilno nedeljo zvečer v strankarskih štabih ni manjkalo kislih obrazov. Videlo se je, s kakšno muko so nekateri poraženci prihajali pred kamere. Videli so se umetni nasmeški NSi-jevcev, prisilno ploskanje Židanovemu nerodnemu brbljanju, eksistenčna groza v očeh Erjavca, ki po desetletjih izgublja svoje parlamentarno gnezdo … Med vso to živčnostjo je bil izjema med poraženci le en politik. Če kje, bi sicer pričakovali nemir v taboru stranke, ki je na volitvah izgubila grozljivih 214.000 glasov. Stranke, ki je v kampanji razpolagala z enormnimi sredstvi, a je bila pred volitvami komaj vidna. Ki je še pred štirimi leti veljala za naslednico LDS-dinastije, zdaj pa so njeni volivci množično bežali h kamniškemu županu, k socialistom, k fašistom – kamorkoli, samo da so se jih rešili. A panike z njihove strani ni bilo zaznati. Ekipa Mira Cerarja je zadovoljno kramljala z novinarji, kot da ne bi ravno doživela zgodovinskega poraza in pomagala ustoličiti odkritega fašista.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Kolumna

    Grožnja in priložnost

    Janša je pričakovano zmagal, a zlepa ne bo sestavil koalicije. Leva (liberalna) sredina jo na papirju lahko spravi skupaj, a tudi to bo težavno opravilo. Čaka nas nekaj negotovih, napetih tednov ali celo mesecev političnega kupčkanja. Katastrofe ni; koalicije s težavo lepijo tudi drugod, imamo pa tudi vlado za tekoče posle in kar dober ekonomski položaj.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Pamflet

    Antijanša kot vladni program?

    Nikoli v zgodovini Slovenije ni zmagovalna stranka na volitvah tako suvereno prekosila svoje najmočnejše tekmice, kot je tokrat Janševa SDS Šarčevo LMŠ: 25 proti 13 poslancev. In prav tako nikoli ni največja vladna stranka izgubila toliko poslancev kot Cerarjeva SMC, ki je s številke 36 glasov padla na 10. Samo opozicijska SDS je osvojila toliko poslanskih glasov kot celotna vladajoča koalicija skupaj: SMC in SD po10, Desus 5! Medtem ko je rezultat vlade proti nevladnim strankam, poleg SDS še LMŠ, Levica (9), NSi (7), ZaAB (5), SNS (4), kar 25 proti 63, totalna katastrofa!!!

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Dva leva

    Kaj pa vlada AB2?

    »Mislim, no, zresnimo se!«
    — Janez Janša

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Uvodnik

    Prestrašeni kapital

    Najsramotnejši trenutek slovenskega novinarstva je žal nastopil prav v tej volilni kampanji: gre za nesrečno soočenje predsednikov strank z domnevno relevantnimi direktorji slovenskih podjetij na POP TV. Pa ideja v osnovi ni slaba, zakaj se ne nazadnje ne bi soočila mnenja in videnja gospodarstva in politike? A zasnovano je bilo sramotno: vodilne politike je voditelj Uroš Slak pripeljal kot na zagovor pred tri direktorje in enega lastnika podjetja in celoten pogovor je bil nastavljen kot nekakšen zagovor politikov pred našimi kolonialnimi gospodarji. In slednji, z izjemo Igorja Akrapoviča, ki je tudi dejansko izmed zbrane četice edini, ki zmore nekaj širine in ni v svojem življenju prišel do le prve pobarvanke o tem, kaj je družba, so se tako tudi vedli: kot da sta jim družba in politika nekaj dolžni, kot da so darilo tej družbi, kot da se razdajajo zanjo. In zato je treba na tej točki ponoviti resnico: Slovenija ima eno najnižjih obdavčitev dobička v Evropi, skupaj z olajšavami je slednja na ravni davčnih oaz.