• Heni Erceg

    Heni Erceg

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Hrvaška

    Kalašnikovka

    Kaj imata skupnega kalašnikovka in električni grelnik? Načeloma nič, ker je kalašnikovka smrtonosno orožje, grelnik pa bi moral biti vir toplote v mrzlih zimskih nočeh. Razen če ne živite na Hrvaškem, kjer oboje lahko postane smrtonosno orožje. Tako je neki mladenič s kalašnikovko sredi belega dne v središču Splita ubil tri mlade ljudi z narkomanske scene, potem pa puško, iz katere je izstrelil 36 nabojev, nekatere v žrtve, druge v avtomobil s potniki, po naključju parkiran na kraju pokola, odvrgel v zabojnik za smeti. Po dejanju se je odpravil domov, se preoblekel in skupaj z očetom odšel v bife v neposredni bližini policijske postaje. Tam so ga aretirali. Noč pred to surovo likvidacijo v Splitu – vsi vpleteni vanjo imajo zajetne policijske kartoteke, a zgolj tu in tam kratek čas prebijejo v zaporu – noč pred tem torej je v nekem domu za starejše, kot so lastniki ponosno imenovali skromno lesenjačo, najverjetneje neki grelnik povzročil požar, ogenj in dim pa sta nato pogoltnila leseno barako, pri čemer je umrlo šest njenih stanovalcev. Več

  • N'toko

    N'toko

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Žive meje

    Nevarnost lažnega upanja

    Če vprašate prebivalce Slovenije, jih bo le malo vedelo, kaj je »Evropski zeleni dogovor« oziroma »European Green New Deal«. Program, ki ga je evropska komisarka reklamirala kot zgodovinski trenutek, enakovreden pristanku na Luni, vsekakor ni imel takšnega učinka med navadnimi ljudmi. Tistega dne ni nihče odložil svojih opravkov, da bi spremljal prenos zgodovinskega govora, nobenih javnih dogodkov ni bilo, nobenih prizorov družin, ki napeto spremljajo poročila o novi dobi, v katero naj bi vstopalo človeštvo. Malokateri medij je napoved sploh uvrstil na naslovnico, in če ne bi bilo sponzoriranih objav evropske komisije, ne bi novice našli niti na socialnih omrežjih. Več

  • Sobivanje z bedaki

    Iransko-ameriška kriza je z ubojem generala Kasima Sulejmanija postala osrednja politična grožnja miru in ekonomske stabilnosti na začetku leta 2020. Smrt karizmatičnega poveljnika iranske Revolucionarne garde je zgolj vrh ledene gore skoncentrirane zgodovine nasilja na tem delu sveta. ZDA in Iran niso nikoli bili uradno v vojni, čeprav so po drugi svetovni vojni zapleteni v vse možne spopade. Gre za tisočletni trk civilizacij, politično geografijo tod zadnjih sto let določajo ekonomski interesi naftnega biznisa. Američani izgubljajo na Srednjem vzhodu svoje zadnje bitke, tudi v razmerju do Kitajske in Rusije. EU se je spet odzvala zmedeno in nepovezano, slovenski politiki so se izkazali kot klasični bedaki. Svetovne vojne na srečo najbrž ne bo, ker nikomur ne koristi dovolj. Toda politične napake postajajo drage, nepredvidljive in nevarne. Ko svet obvladujejo norci, tudi pametni ne morejo ostati mirni. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Kolumna

    Kameleon

    Še sveža koalicija konservativcev in zelenih v Avstriji, naši najbolj razviti sosedi, se ponuja kot pozitiven politični model za Evropo. Prejšnja koalicija s svobodnjaki je veljala za negativen model – povezavo politične sredine s skrajno desnico. Očitno je kancler Kurz, šef obeh koalicij, sposoben vrtoglavih preobrazb in vsakršnih zavezništev. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Pamflet

    Pod zakoni balkanske krčme

    V Ljubljani so bili nekoč tako ponosni na kulturne in znanstvene institucije, da so jim odmerjali elitni prostor in jim gradili častivredne stavbe: Narodna univerzitetna knjižnica je prava palača, podobno nekoč Narodni dom, zdaj Narodna galerija, enako Narodni muzej, stavba opere in gledališča, zdaj SNG. Pod županom Zoranom Jankovićem pa se je trend obrnil: iz osrednjega središča meče na cesto Zgodovinski arhiv, iz Križank srednjo šolo za oblikovanje. Prvič doživljamo upor pomembnih institucij, ki nočeta v eksodus nekam na obrobje, kar je evidentni dokaz, da gre za deložacijo. A peticije, protesti, medijske kritike ne sežejo niti do preddverja magistrata. Zdaj sta se angažirali dve opozicijski stranki: Levica in SDS, ki skušata skozi parlamentarno kolesje ustaviti njun izgon. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Dva leva

    Generalova vrnitev

    »Rupnikov proces namreč utemeljuje spoznanje, da so desettisoči po vojni obsojenih, preganjanih in trpinčenih, že zaradi krivičnega sojenja, vsi po vrsti nedolžne žrtve komunističnega režima ... Rupnik je sicer bil usmerjen pronemško in antisemitsko, vendar ni znano, da bi Jude kadarkoli preganjal.«
    — Jože Možina o evidentni nedolžnosti generala Rupnika. (domovina.je, 9.1. 2020) Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Uvodnik

    Vlada pada, mlada čokolada!

    Zgornji naslov je edini racionalen naslov glede na dogodke zadnjih dni. Ni jasno, kaj ali kdo vpliva na histerijo v slovenski politiki, so to res le politiki, ki prosto po Šarcu kurijo žar, ko zajec še teka po gozdu, so morda taki le mediji, gre za neuravnovešenost posameznikov ali politične kaste v celoti, ali pa ima dejansko polna Luna tako močan vpliv na slovenskega homo sapiensa. A pojdimo po vrsti. In prvi je na vrsti kongres stranke DeSUS, ki se bo zgodil v soboto. No, pri tej histeriji imajo kar nekaj prstov vmes mediji. Čudno politično kulturo razglašajo zadnje čase. Od kdaj naj bi bilo namreč samoumevno in logično, da se delegati pred kongresom izrečejo o tem, koga bodo – pazite – na tajnem glasovanju podprli? A mediji zahtevajo prav to. Zadeva se je v nekaj tednih tako stopnjevala, da smo ta teden že poslušali, kako je nenavadno, da celotna poslanska skupina ne podpira Karla Erjavca in da očitno poslanci nimajo enakega mnenja. Res? Od kdaj je pa normalno in prav, da imajo vsi poslanci enako mnenje? Od kdaj je edino prav in zveličavno, da vsi podpirajo dolgoletnega predsednika? In od kdaj moraš pred tajnimi volitvami javno povedati, koga podpiraš? Več