• 16. 4. 2021  |  Mladina 15  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Ameriška vrnitev v prihodnost

    Minimalna davčna stopnja na globalni ravni je stara ideja obdavčitve dobičkov korporacij v novi preobleki. Pomeni del Bidnovega obračuna s Trumpovo davčno dediščino, pomeni vrnitev ZDA kot urejevalke svetovne ureditve. Kar koristi ZDA, mora biti dobro tudi za druge. Davčna konkurenca je bila včeraj zaželena, jutri morda ne bo več dovoljena. Namesto tekmovanja z davki in dobički bi morali staviti na trajnostni razvoj in kakovost človeškega in socialnega kapitala. Minimalno obdavčenje dobičkov na svetovni ravni je tu enako pomembno kot zavzemanje za minimalne plače. Oboje zahteva mednarodno sodelovanje in globalni pristop, le politična agenda je različna. Enkrat gre za interese kapitala, drugič dela. Šele njuno povezovanje omogoča pravičnejše spremembe za vse, bogate in revne, razvite in manj razvite. Toda ali je to dejanski cilj ZDA in tudi EU?

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Kolumna

    Okradeno ljudstvo

    To je bilo prav podlo dejanje: oblast je sredi epidemije spremenila načrt cepljenja, vzela prednost starim in ranljivim, poskrbela zase in dala cepiti vse politike, za kritje pa podelila ta privilegij še nekaj skupinam. Vse so se cepile in potem molčale, nobena ni podkupnine zavrnila. Tudi opozicija ne, ki je tako postala sostorilka in izgubila možnost, da bi oblastno mahinacijo napadla. Potem je oblast spet uvedla stari načrt. A cepiva je seveda premalo, kaos okoli njega in vse epidemije pa velikanski in deloma hoten.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Pamflet

    Žurnalizem ex nihile

    Nekako velja, da so družbena omrežja dno komunikacije, še posebej tviter. Pred dnevi je ljubljanski mestni svetnik Janez Stariha na njem zapisal: »Bojan Požar je navadna oportunistična podlasica. Z njim obračunaj brez milosti.« Če prvi stavek spada še v svobodo govora, saj izraža mnenje o profesionalni vrednosti novinarja, je drugi poziv k nasilju. Bojeviti svetnik, ki je izvoljen na Listi kolesarjev in pešcev, je seveda politik. Toda osrednji mediji, ki imajo stalne rubrike o napadih politikov vlade na novinarje, o tem primeru niso poročali, čeravno nekajkrat presega agresivnost celo najostrejših Janševih tvitov.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Dva leva

    Prikletnost spominov

    Psihopatologija pozna dva sorodna pojava: amnezijo in paramnezijo. Poenostavljeno rečeno je amnezija selektivna izguba spomina za določeno časovno obdobje ali za določene dogodke; paramnezija pa, nasprotno, spominjanje dogodkov, ki se nikoli niso zares zgodili. Pojava oziroma simptoma neredko sovpadata. Za nosilca simptoma ne pomenita težave, ampak praviloma rešitev. Sta redukcija neprijetnih, nepravih spominov, dogodkov, dejstev. Sta nekakšna cenzurna mehanizma, ki za nazaj konstruirata realnost. Ali kot je rekel nemški politični psiholog Welzer: »Ne realnost kot taka, ampak ritualna obdelava spominskih vtisov ustvari dejanskost oziroma resničnost na novo.« To pojasnjuje tudi pozabljanje in zadrževanje spominske materije.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Past

    Čeprav se zdi, da se še vedno išče pravi »non paper« o slovenskem pogledu na prihodnost Bosne in Hercegovine, ki naj bi ga premier Janša dostavil predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu in naj bi domnevno vključeval tudi idejo o ponovni delitvi te države, je dejansko že vse razkrito in jasno: kot je priznal tudi zunanji minister Anže Logar, je nastala aliansa med Zagrebom, Beogradom in Ljubljano glede Bosne in Hercegovine, voditelji teh treh držav se očitno pogovarjajo o njeni prihodnosti, to pa počnejo brez predstavnikov Bosne in Hercegovine. A to je le mala slika širšega dogajanja.