• 30. 12. 2021  |  Mladina 52  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Hrvaška

    Obraz teme

    Hrvaški kardinal Bozanić je v poslanici ob letošnjem božiču nekaj napletal v dobro znanem pitijskem slogu, a poanta njegovega govorjenja je bila: »Ne nasedajte lažnim prerokom!« Katerim pa? Tistim, ki zagovarjajo cepljenje kot izhod iz hromeče pandemije, torej znanstvenikom, ali je morda mislil, čeprav seveda ni, na »preroke«, ki na zborovanjih tulijo proti znanosti, v cepivu pa vidijo samega vraga, čipe, ki nam jih hočejo vstaviti nečiste sile, svetovna središča moči … Pod egido svobodnega odločanja se je s pametjo sprla tista skupina Hrvatov, sicer precej omejenega uma, ki je nenadoma odkrila vse čare svobode, vendar svobode, katere izhodišče je sebičnost, v kateri ne vidijo dalje od svojega nosa in s katero neposredno ogrožajo svobodo drugih in njihovo pravico do tistega, kar je za človeka najdragocenejše, torej do zdravja. Z več kot 12 tisoč umrlimi zaradi covida – to je več, kot jih je bilo ubitih med vojno –, z izgubo 50 človeških življenj vsak dan se Hrvaška po smrtnosti uvršča v sam vrh, pa vendar je med evropskimi državami najliberalnejša pri omejitvah, ki to sploh niso, ker si mora zagotoviti vsaj tisto miloščino, ki jo v proračun prispevajo storitvene dejavnosti, restavracije, kavarne in trgovska središča, edine gospodarske dejavnosti, iz katerih vanj sploh še kaj priteka.

  • Boljši svet?

    Leto 2021 je svet na globalni ravni zaznamovalo z razmeroma podobnimi spopadi proti pandemiji, leto 2022 bo prineslo veliko bolj kaotične poti normalizacije. »Nova normalnost« bo čas prilagajanja novim razmeram, novim globalnim trendom in tudi drugačnim politikam. Sredi leta 2021 smo doživeli krč globalne oskrbe surovin in polproizvodov, pa tudi hitro gospodarsko rast in vznik pozabljene inflacije. Pandemija je zožila prostor demokracije, spogledovanje z vedno bolj avtokratičnimi političnimi rešitvami bo del iskanja novih ravnotežij. Gospodarsko in politično bo leto 2022 morda ključno za želeni prelom desetletja. Ponovno širjenje virusa zahteva drugačne trajnostne zastavke razvojnih in ekonomskih politik. Geopolitična trenja med ZDA in Kitajsko, pa tudi Rusijo se bodo stopnjevala. EU je tu v precepu, brez prave mednarodne vloge in notranje moči sprememb. Leto 2022 bo zato čas pričakovanj in hkrati strahu. Ekonomska negotovost bo večja, politično zaupanje pa še manjše kot leta 2021. Upanja v boljši svet so dlje, kot si zaslužimo.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Kolumna

    En planet, eno človeštvo?

    Novo leto je, vesoljno človeštvo praznuje. Beseda človeštvo nas rada navda z vzvišenimi čustvi, včasih celo z živim občutkom pripadnosti tej množici osmih milijard bitij, takih kot mi. V realnosti pa je človeštvo nasprotje enotnosti, gmota, ki se nenehno drobi in sestavlja na novo. Diha, živi in umira izjemno različno in različno doživlja tudi skupne nadloge.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Pamflet

    Brez pogledov naokoli

    V meteorologiji je enostavno. Po krepkem deževju vremenar opiše stanje, da je Cerkniško polje razmočeno. Ko čez leto pade podobna količina padavin, bo priobčil enako poročilo, da je Cerkniško polje razmočeno.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Dva leva

    Musikantenstadl Staat**

    Ni dobro imeti butca za predsednika in prav tako ni dobro imeti avtoritarca za premiera. No, še huje je, če se oboje zgodi hkrati, a prava katastrofa je, če se v eni osebi združita obe kvaliteti. Namreč, zmerna pamet ojunači avtoritarnost. In obratno, avtoritarnost otopi pamet.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Uvodnik

    Orodja dvoma

    Filozof Mladen Dolar je v intervjuju, ki je bil pred nekaj meseci objavljen na portalu N1, izrekel zanimivo in točno opazko o družbenih omrežjih, torej Facebooku, Twitterju itd.: »Podatki kažejo, da je mlajša generacija, ravno tista generacija, ki najbolj uporablja družbena omrežja, tudi tista, ki je na primer najbolj množično podprla Bernieja Sandersa v Ameriki. Torej je to platforma, ki ni samo sredstvo širjenja fake news in teorij zarot, ampak je odprta za dosego zelo drugačnih ciljev.« Danes opazujemo, kako propagandni stroj SDS zlorablja medije, troši neizmerne količine denarja (nobena stranka v skladu z našo zakonodajo o političnih strankah brez izigravanja zakonov ne more razpolagati s toliko denarja), izvaja fake news, širi teorije zarot in diskvalifikacije o svojih političnih konkurentih in o praktično vsakem, ki si drzne izreči drugačno mnenje, hkrati pa troši tudi proračunski denar, da bi tako skozi lokalne ravni kot tudi javne blagajne »kupila« volivce, da bi jo podprli na prihajajočih volitvah. In na prvi pogled se zdi, da nihče nima več moči, da bi se temu postavil po robu. Medijski prostor je pretežno zlomljen (STA, RTV Slovenija, številni manjši mediji), javne institucije, ki so pomembne pri ustvarjanju javnega mnenja, tudi, veliko ljudi je obmolknilo.