• 21. 4. 2023  |  Mladina 16  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Hrvaška

    Komentar / Dekanja fašistka

    »Leto za letom opozarjamo, kako nesmiselno je, da je 22. junij dan antifašizma in državni praznik. Mnenje temelji na kopici zgodovinskih dejstev. Bridka resnica je, da je gozd Brezovica postal veliko povojno morišče, kjer je bilo ubitih približno 6000 ljudi, za njihovo smrt pa ni nikoli nihče odgovarjal. Tam se 22. junija 1941 ni zgodilo prav nič, le skupina siških komunistov je zaradi razveljavitve pakta med Nemčijo in Rusijo prestrašena pobegnila v gozd. To je zamolčano dejstvo … Zahtevati je treba ustanovitev komisije, ki naj se loti raziskovanja zločina v Brezovici, s tem pa bi bil izpolnjen tudi prvi pogoj za odpravo dneva antifašističnega boja.«

  • Komentar / V lastnem močvirju

    Politična farsa z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem je dosegla na začetku aprila 2023 vrhunec, tragedija zmešnjav s prostovoljnim in obveznim zavarovanjem pa je stara dobri dve desetletji. Dejansko nimamo klasičnih zavarovalnih produktov treh zasebnih zavarovalnic in tudi javna ZZZS ni prava zavarovalnica, temveč bolj neprofitni sklad. V tem institucionalnem kaosu in »narobe svetu« zdravstvenega financiranja ni mogoče vzpostaviti dobrih, pravičnih in racionalnih rešitev. Sedanja vladna preusmeritev plačil od zasebnih zavarovalnic v javno zdravstveno blagajno je zgrešena, politično nevarna, ekonomsko pa tvegana. Dejansko košarica predlogov zdravstvenih zakonov ne prinaša niti pravih niti dobrih rešitev, stopnjuje pa probleme. Na tej točki se je leta 2019 razbila Šarčeva vlada. Golobova pa je padla na limanice orkestrirane opozicije in se potaplja v lastnem močvirju vodenja sprememb. Politično je vlada spet delovala gasilsko in reaktivno namesto strateško in proaktivno. In to postaja ob obletnici volilnega zmagoslavja Svobode usodni problem zaletavega Golobovega vodenja države.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Kolumna

    Komentar / Koliko gorjače?

    Marko Radmilovič je pretekli teden v svoji rubriki na Radiu Slovenija Zapisi iz močvirja bistrovidno opisal razliko med janševskimi in liberalnimi mediji: prvi naskakujejo in rušijo samo liberalne vlade, svojih nikakor, liberalni mediji pa rušijo oboje, Janševe in levosredinske vlade. A vlade niso enake; Janševe so do ljudstva sovražne, liberalne pa »samo« nesposobne. In ko liberalni mediji rušijo liberalne oblasti, pomagajo vračati Janšo na oblast. Ergo: liberalni mediji naj liberalne vlade – to manjše zlo – z vsemi močmi podpirajo.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Pamflet

    Komentar / Čebine zdaj!

    Ministrica za kulturo Asta Vrečko je odšla na Čebine, kjer je imela spominski govor ob ustanovitvi Komunistične partije Slovenije l. 1937. Poteza, ki je kronološko zgrešena. Komunistično partijo je v Sloveniji ustanovil Dragutin Gustinčič že leta 1920, konec štiridesetih pa so ga čebinski kolegi poslali v koncentracijsko taborišče na Goli otok. Opozicijski politiki so zgroženi in sprašujejo vlado, ali se je v imenu vlade poklonila nosilcem režima, ki so vpeljali avtoritarno diktaturo, ki je pustila za seboj več deset tisoč trupel in odpravila človekove svoboščine. A namesto vladinega odgovora si raje poglejmo, kako danes postopa oblast Svobode, SD in Levice.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Dva leva

    Komentar / Cirkus grande Slovenija

    V razne miklavže, božičke, dedke mraze, ko sem bil otrok, nikoli nisem zares verjel in zato se je fascinacija preračunljivo reducirala predvsem na obet daril. Prva stvar, ki pa me je kot otroka zares fascinirala, so bili podeželski cirkusi, ki so od časa do časa prišli v moje mestece in postali središče dogajanja. Cirkus je bil moja ljubezen na prvi pogled. Spomin mi seže kakšnih 65 let nazaj, ko so se pripeljali cirkusanti z nekaj vozovi na lesenih kolesih, ki so jih vlekli konji(!). Menda iz Madžarske. Mišičasti fantje, ki so postavljali tabor in šotorišče ciganskega cirkusa, in postavna dekleta, ki so bila čez dan biljeterke, čistilke, garderoberke, so zvečer očedili sebe in prav te konje, ki so bili čez dan vlečne živali, in se za poldrugo uro ali dve prelevili v zvezde predstave. Prvi veliki profesionalni cirkus z ogromnim šotorom, živim orkestrom nad vhodom v veliko manežo, v kateri so se menjavale točke z akrobati, klovni, dresiranimi zvermi in domačimi živalmi, sem videl leta 1961, ko je v Mariboru gostoval cirkus Busch. Potem sem z leti po drobcih spoznaval in vzljubljal grenko-sladke čare cirkusa in varieteja. Tudi skozi filmsko naracijo. Od Fellinija (Cesta, 1954) do Wendersa (Nebo nad Berlinom, 1987). Zadnji, ki smo si ga z otrokoma družinsko ogledali, je bil sloviti cirkus Moire Orfei. Mislim, da je bilo leta 2004. V središču razkošnega cirkusa niso bile ne strašne zveri, ne smešni klovni, ne drzni akrobati, ampak ona – Moira Orfei.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Uvodnik

    Uvodnik / Izprijena realnost

    Morda se nam v celinski Evropi tako malce skrivaj, da ne bi delovali privoščljivi, zazdi celo pravično, ko opazujemo, kako se je Velika Britanija po izstopu iz Evropske unije znašla v popolnem razpadanju in kaosu. No, nikar. Vse, kar opazujemo tam, bo v različni obličnosti udarilo tudi v Evropi. Gledamo lastno prihodnost. Britanci so že dobili račun za pretekle zablode, to so le še ruševine neoliberalizma – če si sposodimo naslov knjige ameriške politologinje Wendy Brown. Ja, Velika Britanija je po petih desetletjih neoliberalizma sesuta država.