Ko pride Lev / Etapna zmaga Janševega razuma na dirki za Slovenijo

Vlado Miheljak

16. 5. 2025  |  Mladina 20  |  Dva leva

»Kot vse kaže, je več ko 400.000 slovenskih volivk in volivcev glasovalo za razum. Torej rezultat tega referenduma je zmaga razuma … Kot ste sami videli, je prišlo v vladni koaliciji tudi do nekoliko različnega pristopa. Ena stranka vladne koalicije ni pozivala na bojkot. Se pravi, nekaj vsaj približno zdravega razuma, kar se tiče temeljnih osnov demokracije, obstaja tudi v levem spektru slovenske politike, in to mogoče daje neko upanje ...«
—Janez Janša je po referendumu pel hvalnico zdravemu razumu in potencialnemu bodočemu partnerstvu s Hanovimi socialdemokrati (24ur.com, 11. 5. 2025)

»Še preden je dim iz dimnika Sikstinske kapele popolnoma izginil, so se nad novim papežem, ameriškim kardinalom Robertom Prevostom, že začeli zbirati temni oblaki. Njegovo ime se pojavlja v dveh resnih primerih, povezanih s spolnimi zlorabami v Cerkvi – v ZDA naj bi dovolil, da se obtoženi duhovnik nastani v bližini šole, v Peruju pa ga žrtve obtožujejo pomanjkljivega ukrepanja in celo molka v zameno za denar.«
—Portal N1 o temnih oblakih nad belim dimom (N1info. si, 9. 5. 2025)

Potem ko si je argentinski papež Bergoglio varno izbral neobremenjeno ime Frančišek, ga domnevni nadaljevalec njegove doktrine ni nadgradil v Frančiščka II., ampak v veliko bolj zagonetno ime Leon. Pojasnilo je bilo, da bo nadaljeval Frančiškovo izročilo, a da ne bo njegova kopija. Predhodnik izbranega imena, Leon XIII., je bil promotor krščanskega socialnega nauka, kakršnega je pri nas zagovarjal Krek. Vprašanje je, ali je »krekovstvo« vesoljne cerkve res odgovor na izzive časa: položaj malega človeka, brezpravnega delavstva, razčlovečenih migrantov in beguncev, žrtev vojn etc. A kakorkoli. Ime Leon spodbuja tudi številne drugačne asociacije. Že itak je del standardne folklore notranje in eksterne kritike cerkve opozarjanje na neposredno ali posredno vpletenost visokih klerikov v spolne škandale. Tudi »rdeči papež« Bergoglio je prestrezal takšne očitke. Kaže, da jih bo ameriški papež Prevost še več. No, asociacij ob imenu Leon je v zgodovini RKC, ki se ni nikoli odrekla »nepastoralnim« motivom, res veliko. V najbolj sprijenih časih ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja je tudi in predvsem sam vrh cerkve prevevala razposajena bizarnost. Menda je vso to radoživost, pa tudi nepotizem, koruptivnost in splošno nemoralo, ki je dosegla vrh s papežem Aleksandrom VI. iz špansko-italijanske rodbine Borgia, nekaj let pozneje papež z imenom Leon X. iz rodbine Medičejcev prostodušno definiral: »Uživajmo papeštvo, dokler nam ga Bog nakloni.« Seveda takšen razvrat ni pripeljal samo do odpora v kritičnem protestantskem gibanju, ampak tudi znotraj cerkvene institucije. Tako so tudi puritanci na koncilu v Konstanci v začetku 15. stoletja (od leta 1414 do 1418) ugotavljali, da je cerkev nujno potrebna temeljite nravstvene reforme. A je eden najbolj odmevnih teologov, veliki pridigar, retorik in prepirljivec, francoski kardinal Pierre d’Ailly, šokiranim navzočim puritancem zabrusil: »Samo še hudič osebno lahko reši vesoljno cerkev, vi pa kličete na pomoč angele.« No, njegov poziv je vsekakor obrodil sadove, saj je cerkev skozi stoletja institucionalizirala najbolj vnanje in pogrošne »satanistične« dejavnosti, od bančništva do delovanja tajnih lož, da bi oplemenitila ali vsaj ohranila svoj družbeni, politični in ekonomski vpliv in moč.

Kaj pa Leon XIV.? Prvi vtis sicer je, da bo ameriški papež manj »rdeč« od Frančiška, še vedno pa na pozicijah socialne pravičnosti in prizadevanj za mir. A če bo hotel obstati v središču dogajanja in vplivanja, bo moral zagristi tudi v ameriško tabu temo – izraelski genocid v Gazi. Vse to ga bo neizogibno soočilo s Trumpovo administracijo. Še pred izvolitvijo je sicer sramežljivo izrekel kritične pripombe k podpredsedniku Vanceu. Tistega Vancea, ki je bil v središču intervencije ameriške ambasade v odnosu do referenduma v Sloveniji. Kar sicer ni precedens, ker to nenehno počnejo, vsekakor pa je to diplomatsko poniglav eksces. In niso toliko problem arogantni ameriški diplomati kot slab oziroma nikakršen odziv vladne politike. Zunanja ministrica, denimo, si sploh ni upala, hotela, smela ... odzvati.

Že ob napovedi referenduma sem zapisal, da je Janša tokrat izbral nezgrešljivo tarčo – slovensko zavist. Bojkot je bil zato edino smiselno ravnanje. Iluzorno je bilo pričakovati, da bi bilo mogoče to silno bombo antiintelektualizma in antikulturnosti, prepojeno z zavistjo, zaustaviti in preprosto premagati. Na referendum se tudi ob pol večji udeležbi ne bi dalo pripeljati več podpornikov kot nasprotnikov. Udeležba je sicer res bila nizka, a bila nesporno zadostna. Zavrnitveni kvorum pa tudi. A zgodilo se ni nič prelomnega. Skupni seštevek glasovalcev proti ni dosegel niti Logarjevih glasov na predsedniških volitvah 2022. Bo pa, upam, ta nesporna etapna zmaga Janševega razuma, budnica za levoliberalni blok, da začne razmišljati o skorajšnjih državnozborskih volitvah. Zdajšnje razmerje sil gre v prid Janši. In tudi zadnji manevri NSi in Logarjevih Demokratov kažejo, da je desnica v skupnem cilju, kljub medsebojnim razlikam, enotna. Očitno so dojeli, da jih samo podreditev Janši potencialno vodi nazaj na oblast.