Tovarni bežečih dobičkov / Največji banki nas odirata

Janko Lorenci

16. 5. 2025  |  Mladina 20  |  Kolumna

Dve največji banki v Sloveniji se kopata v velikih dobičkih. Ti pa odtekajo iz države in zanje se lahko obrišemo pod nosom, ker sta banki v tuji lasti. Dobičke omogočajo državljani in podjetja, ki v teh dveh bankah varčujejo ali si od njiju sposojajo denar.

NLB, četrtinsko še v slovenski lasti, in OTP, vsa v madžarski, suvereno obvladujeta slovenski bančni trg. Obe sta mali tovarni velikih dobičkov: samo v letih 2024 in 2025 bosta lastnikom skupaj prinesli celih 857 milijonov evrov. To je skoraj milijarda, orjaška vsota in orjaško odtekanje denarja čez meje. Take dobičke sta ustvarili predvsem tako, da si denar sposojata po nizki obrestni meri, posojata pa ga – slovenskim individualnim varčevalcem in podjetjem – drago. Poleg tega plačujeta varčevalcem sramotno nizke obresti. Varčevanje v NLB in OTP je v osnovi postopno izgubljanje prihrankov.

Obe sta nenehno v solzah zaradi domnevno visoke obdavčitve, plačujeta pa izjemno nizke davke – madžarska banka okoli sedemodstotne, NLB pa še nižje. Dobički so tako lahko visoki, a z majhno izjemo pri NLB bežijo v tujino. Adijo.

Skratka, banki cvetita. OTP vodi Madžar, NLB pa Blaž Brodnjak, po lastnih opisih kremenit Slovenec. Madžar se javno ne izpostavlja, Brodnjak je glasen kot jerihonske trombe. Državi in javnosti rad deli nasvete in ukore, ki jih celo ne zaračuna. Slovenijo bi napravil za »popolno zvezdo Evrope«, tako da bi dodatno privatiziral še preostalo državno premoženje – Dars, Triglav, Telekom, Savo, Gen energijo itd. Davek na poplave je opisal kot politični populizem. Zavzema se tudi za veliko koalicijo; Janša in skrajna desnica ga torej ne motita, nasprotno.

Mož je tipičen predstavnik tistega dela gospodarstva, ki nenehno stoka, kako je obremenjeno, ki za vsakim grmom vidi socializem, zahteva nižje davke in višje državne pomoči, na oblasti pa raje kot zmerno politiko vidi skrajno desnico. To je lažna menedžersko-delodajalska elita (pripadajo ji tudi gospodarska združenja), ki se gre populizem, gospodarstvu in resnim podjetnikom ter menedžerjem pa jemlje avtoriteto.

Tako stanje je ustvarila predvsem kaotična privatizacija državne lastnine in brezumna razprodaja naših podjetij, ki je sledila polomu zlasti Janševe ideje, da bi ustvarili močne domače kapitaliste. Namesto njih smo dobili tajkune, ki so svoja podjetja zavozili. Politika je na veliko razprodala tudi državno lastnino, češ da je tako in tako vseeno, kdo je lastnik. A tudi NLB in OTP ter njuni v tujino odtekajoči dobički dokazujejo, da lastništvo ostaja bistvena kategorija kapitalizma.

Slovenija ima zaradi privatizacije in razprodaje velikansko škodo, je zato bolj odvisna in manj suverena. Miselnost, ki je povzročila to razvojno katastrofo, ostaja živa in se med drugim kaže v zanemarjanju skupnih temeljev družbe – zdravstva, šolstva, znanosti, okolja. Delež in vpliv tujega kapitala sta hkrati tolikšna, da je težko usmerjati razvoj v skladu z nacionalnimi specifikami in interesi (res pa politika tako in tako ne premore resnega razvojnega koncepta in prakse). Tudi na tako imenovani ekonomski patriotizem lastnikov kapitala ni več mogoče računati.

Vrnimo se k bankama; zaradi odtekanja dobičkov je oškodovano vse prebivalstvo, ne samo tisti, ki v NLB in OTP varčujejo ali pri njiju najemajo posojila. Kajti nizko obdavčenje obeh bank pomeni manj denarja države za javne službe, pa tudi za kar pogoste in izdatne subvencije gospodarstvu.

Toda politika bank ne more ali noče priviti. Tudi zato, ker je njena miselnost še vedno v marsičem privatizersko-razprodajna.

Lahko se vprašamo: nas bosta banki še naprej odirali, nam še naprej drago zaračunavali posojila in plačevali zanikrno nizke obresti, če pri njiju varčujemo? Tega varčevanja pa je za veliko milijard. Naših milijard.

In v tem je ključ, kako je banki vendarle mogoče priviti. Če ključa noče obrniti politika, ga lahko mi, varčevalci.

Ljudstvo ima, če hoče kaj spremeniti, na voljo različne oblike pritiska – volitve, referendume, proteste vseh vrst, tu in tam celo revolucije. Ena od oblik pritiska je tudi spontan ali organiziran upor potrošnikov. Nedavno se je zgodil Elonu Musku. Ker se je z motorko spravil nad razne ustanove in paktiral s skrajno desnico, se je prodaja njegovih tesel dramatično zmanjšala. Zakaj ne bi podobno reagirali ljudje v Sloveniji? Ne iz političnih ali ideoloških razlogov, ampak zato, ker jim banki dobesedno kradeta denar. Motiv je jasen in močan pa še patriotski pridih ima.

Skratka, bankama je treba obrniti hrbet, izbrati druge banke, denar naložiti v državne obveznice, razne sklade itd. Možnosti je veliko.

Dobro bi bilo, da bi kdo prevzel pobudo in postal nosilec akcije. Za svojo bi jo lahko vzeli deli civilne družbe, zveza potrošnikov, sindikati … Taka akcija bi hkrati pritisnila na politiko, naj se zmiga in kaj stori za državljane.

Ne bodimo božji voleki. In ne govorimo, da gre za slovenski banki. NLB in OTP sta banki v Sloveniji, ki mastne dobičke, ustvarjene pri nas, izvažata.